Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Povzetek: Jesenov ožig je bolezen, ki jo povzroča tujerodna invazivna gliva Hymenoscyphus fraxineus, ki izvira iz vzhodne Azije. V Evropi so se prvi simptomi bolezni pojavili v začetku 90. let prejšnjega stoletja, gliva pa se je hitro razširila na večji del Evrope, kjer ogroža predvsem populacije velikega jesena (Fraxinus excelsior) in poljskega jesena (F. angustifolia). Gliva povzroča različne simptome, okuži lahko praktično vsa tkiva svojih gostiteljev, končni rezultat okužbe pa je odmiranje krošnje in zelo pogosto odmrtje celotnih dreves. Intenzivnost bolezni je večja na rastiščih z višjo relativno vlago in nižjimi temperaturami, odmiranje jesenov pa zelo pospešijo sekundarni škodljivi organizmi. Učinkovitih ukrepov za zatiranje glive H. fraxineus ne poznamo, rešitev za ohranitev jesenov v evropskih gozdovih pa bi bila lahko ugotovljena odpornost posameznih jesenov. V prispevku povzemamo najpomembnejše ugotovitve številnih dosedanjih raziskav in predlagamo usmeritve za gospodarjenje z jesenom v prihodnje.
Ključne besede: varstvo gozdov, jesenov ožig, Hymenoscyphus fraxineus, invazivna vrsta, jesen, Fraxinus spp., individualna odpornost
Objavljeno v DiRROS: 06.04.2020; Ogledov: 3276; Prenosov: 784
Celotno besedilo (352,14 KB)

Povzetek: Prispevek obravnava rastne značilnosti velikega jesena na štirih skupinah gozdnih rastišč v Sloveniji. Analizirali smo višinsko in debelinsko rast 162 velikih jesenov z 20 lokacij. Pokazalo se je, da najhitreje raste v višino veliki jesen na gabrovjih, po 70. letu ga prehiti jesen z jesenovih rastišč. Izrazito najpočasnejše rasti je jesen na gorskih bukovih rastiščih z apnenčasto matično podlago. Na teh rastiščih pokaže jesen zmerno, toda izrednovztrajno debelinsko rast, ki s starostjo ne upada in pri 80-90 letih preseže vse pre-ostale tri rastiščne skupine. Debelinska rast jesenovih, gabrovih in bukovih rastišč silikatne oziroma mešane podlage je do 50. leta strma, potem začne upadati, najpočasneje na jesenovih rastiščih. Tekoči višinski prirastek kulminira najpogosteje do 10. leta, povprečni starostni višinski prirastek pa do 20. leta. Tekoči debelinski prirastek kulminira med 6. in 67. letom, najpogosteje med 11.in 30. letom. Povprečni starostni debelinski prirastek kulminira v širšem razponu kot tekoči, in sicer med 12. in 99. letom, le redko pa pred 30. letom starosti. Razlike v višinskem in debelinskem priraščanju so lahko precejšnje tudi znotraj istih rastiščnih enot.
Ključne besede: veliki jesen, Fraxinus excelsior L., rastišče, višinska rast, debelinska rast, velikost krošnje, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4607; Prenosov: 1997
Celotno besedilo (782,14 KB)