121. Značilnosti zaraščanja na opuščenih kmetijskih zemljiščih v HalozahMateja Cojzer, Jurij Diaci, Robert Brus, 2019, original scientific article Abstract: Namen raziskave je bil preučiti značilnosti in potek zaraščanja z grmovnimi in drevesnimi vrstami na opuščenih kmetijskih zemljiščih v Halozah. Ker se površine gozdov in zemljišč v zaraščanju iz desetletja v desetletje povečujejo, smo preučili trend njihovega naraščanja. Vegetacijsko sestavo na zemljiščih v zaraščanju smo primerjali z vegetacijsko sestavo mladih razvojnih faz gozda in na njihovi osnovi še strategije zaraščanja. Od leta 1985 do leta 2015 se je površina gozdov v Halozah povečala za 7,8 %. Ugotovili smo, da so se opuščena kmetijska zemljišča začela zaraščati z grmovnimi vrstami, z napredujočo sukcesijo sta se povečala število drevesnih vrst in gostota osebkov. Proces zaraščanja poteka prek stadijev 'Cornus sanguinea' - 'Cornus sanguinea' - 'Carpinus betulus'. Pri obnovitvenih procesih v gozdu so že od začetka prevladovale drevesne vrste, z razvojem gozda se je gostota osebkov manjšala, število vrst pa se bistveno ni spreminjalo. Sukcesijski razvoj vegetacije na zemljiščih v zaraščanju je progresiven ali napredujoč in poteka prek različnih stadijev od grmiščne h klimaksni vegetaciji. Končna vegetacijska stopnja vodi v obeh primerih v bukov gozd.
Keywords: Haloze, zaraščajoča se kmetijska zemljišča, sukcesijski procesi zaraščanja, vrstna sestava, gostota osebkov, Shannonov indeks pestrosti, pomembnost vrste, dominantne vrste
Published in DiRROS: 10.10.2019; Views: 6388; Downloads: 3133
 Link to full text
This document has many files! More... |
122. Invazivna tujerodna rastlinska vrsta kudzu (Pueraria montana var. lobata) je potencialna grožnja za slovenske gozdoveJanez Kermavnar, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Jana Kus Veenvliet, Maarten De Groot, 2019, professional article Abstract: Kudzu (Pueraria montana var. lobata) je invazivna tujerodna rastlinska vrsta, za katero v Sloveniji do pred nedavnim ni bilo podatkov o pojavljanju v naravi. Poleti 2018 sta bili v informacijskem sistemu Invazivke (www.invazivke.si) potrjeni prvi najdbi kudzuja pri nas v naravnem okolju. V tej podatkovni bazi se kot podpora za sistem zgodnjega obveščanja in hitrega odzivanja (ZOHO), ki se razvija v sklopu projekta LIFE ARTEMIS, zbirajo podatki o invazivnih tujerodnih vrstah pri nas. Obe nahajališči kudzuja sta v submediteranskem fitogeografskem območju Slovenije, v bližini Strunjana in v Dekanih. Namen članka je predstaviti osnovne značilnosti invazivne rastlinske vrste, ki pri nas ni dobro znana. V prispevku opozarjamo tudi na potencialne negativne vplive, ki bi jih kudzu lahko povzročil z nenadzorovanim širjenjem, predvsem v gozdnem prostoru. Na ravni EU je kudzu zaradi potencialnih škodljivih vplivov na okolje uvrščen med tiste invazivne tujerodne vrste, za katere morajo države članice sprejeti takojšnje stroge ukrepe za odstranitev oziroma preprečitev širjenja. Zgodnje obveščanje in hitro odzivanje v začetnih fazah širjenja sta ključni dejavnosti, ki bistveno pripomoreta k učinkovitemu zmanjševanju negativnih vplivov invazivnih tujerodnih vrst.
Keywords: kudzu, Pueraria montana var. lobata, invazivne tujerodne vrste, Invazivke.si, gozdovi, Slovenija
Published in DiRROS: 20.03.2019; Views: 3316; Downloads: 940
 Full text (355,72 KB) |
123. Tujerodne vrste žuželk v Sloveniji in njihov potencialni vpliv na gozdoveAndreja Kavčič, 2018, professional article Abstract: Na nova območja človek z globalizacijo vnaša številne tujerodne vrste, ki naseljujejo praktično vse ekosisteme, tudi gozdove. Vpliv tujerodnih vrst na novem območju je težko z gotovostjo napovedati, lahko pa na vpliv sklepamo na podlagi njihovega obnašanja v primerljivih ekoloških razmerah, na primer v sosednjih državah. Tujerodne vrste, ki na novem območju povzročijo negativne spremembe in škodo, so invazivne tujerodne vrste. Čeprav jih je razmeroma majhen delež vseh tujerodnih vrst, pa je njihov vpliv na okolje lahko zelo velik. Veliko invazivnih tujerodnih vrst spada med žuželke. Zelo pomembne so zlasti fitofagne vrste, ki povzročajo škodo v kmetijstvu, gozdarstvu in drugih sorodnih panogah. Slovenija pri tem ni izvzeta. Tujerodne žuželke pridejo k nam na različne načine, velikokrat po naravni poti iz sosednjih držav, kjer so že ustaljene. Pojav mnogih novih vrst žuželk ostane neopažen in njihovo prisotnost zaznamo šele, ko (če) začnejo v okolju povzročati vidne spremembe. Takrat je po navadi kakršnokoli ukrepanje bolj ali manj neučinkovito. Članek na primerih izbranih tujerodnih vrst žuželk osvetljuje stanje tujerodnih vrst žuželk v Sloveniji in njihov vpliv na gozdove.
Keywords: tujerodne vrste, žuželke, gozdovi, fitofagne žuželke, invazivne tujerodne žuželke, potencialno invazivne tujerodne žuželke, Slovenija
Published in DiRROS: 23.12.2018; Views: 3488; Downloads: 844
Full text (604,30 KB) |
124. |
125. S sistematično obnovo do stabilnih in na ujme odpornih gozdovMitja Skudnik, 2018, preface, editorial, afterword Keywords: pogozdovanje, vetrolom, obnova gozdov, lovski informacijski sistemi, upravljanje z divjadjo, medonosne drevesne vrste
Published in DiRROS: 10.11.2018; Views: 3064; Downloads: 837
Full text (42,85 KB) |
126. |
127. |
128. |
129. Razvojna dogajanja v gozdnem rezervatu Mozirska Požganija v četrtem desetletju po požaruJurij Diaci, 1994, original scientific article Abstract: Delo obravnava sukcesijski razvoj gozda v gozdnem rezervatu Mozirska požganija. Na podlagi analize gozda v letu 1988 in primerjave z raziskavami v preteklih štiridesitih letih podaja smeri in hitrosti sukcesijskih sprememb vegetacije. Razvojni procesi so zaradi pionirskega značaja mladega gozda hitri in pestri. Malopovršinska prepletenost različnih sukcesijskih stadijev daje gozdu heterogen videz. Raznovrstnost razvojnih procesov in strukture gozda pomenita poskus narave ohraniti in razvijati življenje v ekstremnih razmerah, ki vladajo na požganiji
Keywords: gozdni požari, gozd, vegetacija, drevesne vrste, sukcesijski razvoj vegetacije, pionirske drevesne vrste, spremljanje razvoja gozdov s fotografijo, gozdni rezervati
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4474; Downloads: 1862
Full text (2,69 MB) |
130. |
