31. Gozdovi Luksemburga in letno srečanje članov Pro SilvaKristina Sever, Andreja Gregorič, Gal Fidej, Dušan Roženbergar, Jurij Diaci, 2022, popular article Keywords: gozdovi, gozdarstvo, Luksemburg, Pro Silva
Published in DiRROS: 17.10.2022; Views: 607; Downloads: 107
 Full text (496,56 KB) |
32. |
33. Teden gozdov 2022 : sodobna nega gozdaBoris Rantaša, Kristina Sever, Andreja Gregorič, Andrej Breznikar, Gal Fidej, Dušan Roženbergar, Jurij Diaci, 2022, popular article Keywords: Teden gozdov, nega, gozdovi, gozdarstvo, propaganda
Published in DiRROS: 11.08.2022; Views: 614; Downloads: 209
Full text (1,30 MB) |
34. |
35. Podobe gozdnega revirjaAnton Lesnik, Gal Fidej, Jože Prah, Jože Mori, Jože Kos, Jurij Diaci, Kristina Sever, Marija Imperl, 2022, popular article Keywords: revirni gozdar
Published in DiRROS: 08.03.2022; Views: 885; Downloads: 215
Full text (522,26 KB) |
36. Mnenje za spremljanje bolnikov po preboleli covidni pljučniciMatjaž Turel, Natalija Edelbaher, Matjaž Fležar, Matevž Harlander, Peter Kecelj, Izidor Kern, Majda Kočar, Peter Kopač, Mitja Košnik, Robert Marčun, Igor Požek, Mirjana Rajer, Irena Šarc, Jurij Šorli, Dušanka Vidovič, Katarina Osolnik, 2021, original scientific article Abstract: Pljučnica je najpogostejši vzrok za težji potek okužbe z virusom SARS-CoV-2 in s hospitalizacijo. Potek covidne pljučnice je lahko različen; infiltrati, vidni na rentgenski sliki, se lahko resorbirajo spontano, včasih pa je potrebno zdravljenje s sistem-skimi glukokortikoidi. Ob odpustu iz bolnišnice zdravljenje običajno še ni končano, zato je Združenje pulmologov Slovenije v želji po enotnem obravnavanju bolnikov s covidno pljučnico izdelalo mnenje za obravnavo in sledenje bolnikov po od-pustu iz bolnišnice. Zavedamo se, da ob novi bolezni ne gre za dokončno priporočilo, saj bodo nova spoznanja o covidni pljučnici zanesljivo zahtevala obnavljanje priporočil.
Keywords: covid-19, mnenja, pljučnica, pulmologija, sistemski glukokortikoidi, covidna pljučnica
Published in DiRROS: 15.12.2021; Views: 1116; Downloads: 208
 Link to file |
37. |
38. |
39. Razvoj mladja na izbranih površinah vetrolomov iz let 2008 in 2017 ter gozdnogojitvene smernice za obnovoGal Fidej, Dušan Roženbergar, Matteo Cerioni, Thomas Andrew Nagel, Jurij Diaci, 2021, professional article Abstract: V prispevku smo analizirali in primerjali pomlajevanje po vetrolomih v letih 2008 in 2017. Ugotavljamo, da so gostote naravnega mladja med raziskovalnimi objekti in znotraj njih zelo različne in so posledica različnih ekoloških razmer v času ujme in po njej. Začetne gostote tri (vetrolom 2017) oz. štiri leta (vetrolom 2008) po ujmi so znašale približno 2100 do 23.000 osebkov na hektar. Zmes je bila bolj podobna, od klimaksnih vrst sta prevladovali smreka in bukev. Pomembno začetno gonilo sukcesije je precejšnja zastopanost pionirskih in svetloljubnih vrst, kot so iva, jerebika in breza. Avtorji izsledke raziskave dopolnjujemo z gozdnogojitvenimi smernicami za obnovo gozdov. Po ujmi smo pri tehnični sanaciji pozorni, da ne poškodujemo obstoječega pomladka, ki ima velik vlogo pri obnovi. Prevladuje naj naravna obnova gozdov, za umetno se odločamo v zaostrenih ekoloških razmerah, ko pričakujemo malo naravnega mladja ali to ni razvito. Pri umetni obnovi po zgledu iz tujine vnašamo jelko in hrast. Obžetev izvajamo točkovno in ne površinsko po celotni umetno obnovljeni površini, saj z njo odstranjujemo naravno mladje. V sistem obnove je treba vpeljati preverjanje uspešnosti saditve.
Keywords: naravno pomlajevanje, naravna obnova, obnova po ujmah, obnova gozdov, vetrolomi, gojenje gozdov, gozdnogojitvene smernice
Published in DiRROS: 29.10.2021; Views: 1117; Downloads: 367
Full text (301,68 KB) |
40. Sodobna izhodišča redčenj : povezovanje načel izbiralnega redčenja, situacijskega redčenja, redčenja šopov in skupin ter redčenja spremenljive gostoteJurij Diaci, Dušan Roženbergar, Gal Fidej, Domen Arnič, 2021, professional article Abstract: V Evropi so razširjeni različni načini redčenj, ki so delno odgovor na različne cilje gospodarjenja; delno so posledica tradicije in različnih kulturnih okolij. S spremembami v okolju in zaostrovanjem družbeno-ekonomskih razmer ter splošnim nazadovanjem nege gozdov postajajo odločitve o najprimernejšim načinu in intenzivnosti redčenj vse pomembnejše. V prispevku primerjamo situacijsko redčenje, redčenje šopov in skupin, redčenje spremenljive gostote in pri nas ustaljeno izbiralno redčenje. Navajamo usmeritve, kako redčenja kombinirati ter kako izbrati primeren način in program redčenj. Na temelju sinteze dosedanjih raziskav izpostavljamo, da so za utemeljeno izboljšanje načinov redčenj pomembni poskusi v naravi.
Keywords: gojenje gozdov, nega gozda, redčenje, racionalizacija, stabilnost sestoja, porazdelitev izbrancev
Published in DiRROS: 29.10.2021; Views: 1291; Downloads: 386
Full text (572,76 KB) |
