Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Repe Andreja) .

1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Importance of habitat context in modelling risk maps for two established invasive alien plant species : the case of Ailanthus altissima and Phytolacca americana in Slovenia (Europe)
Maarten De Groot, Erika Kozamernik, Janez Kermavnar, Marija Kolšek, Aleksander Marinšek, Andreja Nève Repe, Lado Kutnar, 2024, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Forests are important ecosystems that face threats from climate change and global environmental shifts, with invasive alien plant species being a significant concern. Some of these invasive species have already become established, while others are in the process of naturalisation. Although forests are a relatively stable ecosystem, extreme weather events increase their vulnerability to change, and clearings left after natural disturbances are particularly susceptible to invasion by alien plant species (IAPS). We created risk maps of two species that have spread rapidly in the last decade: American pokeweed (Phytolacca americana) and the tree of heaven (Ailanthus altissima). We prepared a generalised linear model based on the occurrence data collected within the LIFE ARTEMIS project. Eleven environmental variables were used to determine habitat characteristics. We constructed two models for each species: one covering the entirety of Slovenia and the other specifically for the forested areas in Slovenia, with the latter incorporating forest-specific variables (such as forest sanitation felling and monocultures). We observed the presence of both species at lower altitudes and in close proximity to water sources. American pokeweed tends to occur nearer to railways, while the presence of the tree of heaven is associated with areas lacking carbonate parent material and influenced by land use patterns. In forested areas, the occurrence of American pokeweed is influenced by forest habitat characteristics, such as disturbances caused by extreme weather events or the prevalence of Norway spruce monocultures. In contrast, the occurrence of the tree of heaven is influenced by more general environmental variables, such as altitude and proximity to railways. Consequently, we have generated risk maps for the entirety of Slovenia and separately for forested areas, both of which indicate similar levels of risk, particularly for the tree of heaven. The risk map for American pokeweed highlights numerous vulnerable areas, especially forest edges, which are highly susceptible to invasion. Furthermore, there is a higher likelihood of this species occurring in areas that have undergone sanitation felling. This study suggests that the production of risk maps of IAPS could be improved by focussing on habitat types and taking into account habitat-specific variables. This approach could enhance the early detection and management of these invasive species.
Ključne besede: American pokeweed, tree of heaven, species distribution modelling, forests, forest disturbance, habitat suitability
Objavljeno v DiRROS: 26.03.2024; Ogledov: 33; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
O domorodnosti alpskega kozoroga v Sloveniji
Andreja Nève Repe, Elena Bužan, Borut Toškan, Jernej Javornik, Boštjan Pokorny, Andrej Arih, Lars Zver, Maruša Prostor, Miha Krofel, Matija Stergar, Klemen Jerina, Hubert Potočnik, Rok Černe, Aleš Poljanec, 2023, strokovni članek

Povzetek: Alpski kozorog (Capra ibex) je alpski endemit. Na območju Slovenije naj bi bila vrsta iztrebljena v drugi polovici 17. stoletja, globalno pa je bila zaradi prelova na robu izumrtja konec 19. stoletja. Preživela je le populacija na širšem območju parka Gran Paradiso na skrajnem zahodu Alp v Italiji. Zaradi naselitev in drugih varstvenih programov sedaj alpski kozorog živi v celotnih Alpah, vključno s Slovenijo. Vendar pri nas njegove populacije nazadujejo in so v zelo slabem stanju, kar je lahko rezultat več dejavnikov. Malo izvornih osebkov ob naselitvah, zgodovinska ozka grla in ločenost kolonij so povzročili parjenje v sorodstvu, kar je slabšalo genetsko stanje populacij in lahko negativno vpliva tudi na demografijo. K številčnemu zmanjševanju vrste so lahko prispevale tudi bolezni. Za dolgoročno ohranitev alpskega kozoroga v Sloveniji so nujni takojšnji aktivni ohranitveni ukrepi, pogoj pa je ustrezna opredelitev izvornosti vrste, saj je (bila) zaradi prejšnjih pomanjkljivih podatkov umeščena med tujerodne. V prispevku na podlagi arheo-zooloških, genetskih in preliminarnih habitatnih analiz utemeljujemo, da je v Sloveniji kozorog domorodna vrsta. V raziskavah smo pokazali, da je vrsta živela na ozemlju zdajšnje Slovenije v poznoantičnem in zgodnje srednjeveškem obdobju. Preliminarno smo določili tudi primernost in povezanost habitata kozoroga v slovenskem alpskem svetu ter nakazali verjetne potrebne ukrepe za ohranitev vrste v Sloveniji.
Ključne besede: Capra ibex, izvornost vrste, programi varstva, Alpe, habitat, genetika
Objavljeno v DiRROS: 09.01.2024; Ogledov: 206; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (475,48 KB)

3.
Mesec požarne varnosti 2023: Požari v naravi
Andreja Nève Repe, 2023, poljudni članek

Ključne besede: gozdni požari, popularizacija
Objavljeno v DiRROS: 12.12.2023; Ogledov: 152; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (75,68 KB)

4.
Upravljanje z varovalnimi gozdovi in gozdovi v zavarovanih območjih
Kristina Sever, Andreja Nève Repe, Aleš Poljanec, 2023, poljudni članek

Ključne besede: varovalni gozdovi, zavarovana območja
Objavljeno v DiRROS: 19.04.2023; Ogledov: 398; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (419,06 KB)

5.
Upravljanje prostoživečih živali čezmejnega območja Julijskih Alp na primeru alpskega kozoroga in severnega (alpskega) gamsa
Andreja Nève Repe, Andrej Arih, Marco Favalli, Irena Bertoncelj, Aleš Poljanec, 2023, strokovni članek

Povzetek: Ekološka povezljivost je osnova, ki omogoča naravne procese vrst, kot so pretok genov, selitev, širjenje arealov vrst, in je pomembna za dolgoročno ohranjanje vrst ter njihovih habitatov. Za zagotavljanje ekološke povezljivosti je bistvena fizična povezanost habitatov in enostavno prehajanje osebkov ter vrst med njimi. Ovira za prehajanje organizmov in ohranjanje vrst med državami so razlike v politikah, zakonodaji in upravljanju prostoživečih živali. Neusklajeno upravljanje s prostoživečimi živalmi na obeh straneh državne meje lahko povzroči težave pri povezovanju populacij nekaterih vrst, ker vpliva na gibanje in vedenje živali. Zato so čezmejna zavarovana območja pomembna za zagotavljanje ekološke povezljivosti med dvema državama ali več. Za alpski prostor sta pomembni vrsti alpski kozorog (Capra ibex) in severni (alpski) gams (Rupicapra rupicapra). Zato smo za čezmejno območje Julijskih Alp (velikost 289.660 ha), ki leži med Italijo in Slovenijo, v projektih AlpBioNet2030 in DINALPCONNECT analizirali stanje in upravljanje obeh vrst ter predlagali izboljšave upravljanja s ciljem izboljšati stanje populacij in zagotoviti ekološko povezljivost habitata za vrste na širšem čezmejnem območju. Od leta 2017 smo izpeljali štiri čezmejne delavnice z deležniki z italijanske in slovenske strani (predstavniki lovcev, lastnikov zemljišč, upravljavcev zavarovanih območij, gozdarjev, odločevalcev na nacionalni in regionalni ravni (ministrstva, občine) ter varstva narave). Rezultat participativnega procesa je čezmejni koncept celostnega upravljanja z alpskim kozorogom in severnim (alpskim) gamsom ter njunima habitatoma, ki vsebuje vizijo in strategijo čezmejnega upravljanja ter akcijski načrt na čezmejnem območju Julijskih Alp.
Ključne besede: ekološka povezljivost, alpski kozorog, severni (alpski) gams, čezmejno upravljanje, Julijske Alpe
Objavljeno v DiRROS: 19.04.2023; Ogledov: 469; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (493,99 KB)

6.
7.
Ophiostomatoid fungi (Ascomycota: Ophiostomataceae) associated with bark beetles and their possible economic impact in forests and timber production
Andreja Nève Repe, Maja Jurc, 2010, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Ophiostomatoid fungi are commercially and economically important group of fungi in forestry and timber production. This group is represented by several genera of Ascomycetes with common morphological characteristics, although withdistinct taxonomy and phylogeny. Several genera of ophiostomatoid fungi have been considered synonymous solely based on morphological similarities as a result of an adaptation to insect dispersal. Ophiostomatoid fungi cause considerable economic losses in the forestry and timber production due to sap stain and vascular wilt diseases. The threat of introduced ophiostomatoid fungi is increasing with the global timber trade and loose control measurements. An overview of the taxonomy, ecology, concept of association (mutualism/symbiosis) and the economic importance of ophiostomatoid fungi are provided.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4195; Prenosov: 1827
.pdf Celotno besedilo (135,13 KB)

8.
Biodiversity of saproxylic beetles of pine forests in Slovenia with emphasis on Monochamus species
Maja Jurc, Srđan Bojović, Roman Pavlin, Gregor Meterc, Andreja Nève Repe, Danijel Borkovič, Dušan Jurc, 2012, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3150; Prenosov: 842
.pdf Celotno besedilo (243,49 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh