181. River distance, stand basal area, and climatic conditions are the main drivers influencing lying deadwood in riparian forestsJanine Oettel, Martin Braun, Marcus Sallmannshofer, Maarten De Groot, Silvio Schueler, Charlotte Virgillito, Marjana Westergren, Gregor Božič, Laszlo Nagy, Srdjan Stojnić, Katharina Lapin, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Riparian forests are among the most diverse terrestrial ecosystems, yet their biodiversity is increasingly threatened by habitat degradation, climate change, river regulation and invasive species. We investigated deadwood, widely recognized as an indicator for forest biodiversity, in riparian forests of the Mura-Drava-Danube Transboundary Biosphere Reserve. The Biosphere Reserve is a conservation area that spans five countries and three rivers located in south-eastern Europe. In detail, we analyzed the drivers of lying deadwood volume, occurrence and decay related to floodplain type, silvicultural management, and climatic conditions using regression models. Lying deadwood occurrence and volume significantly decreased as distance from the river edge increased, indicating that river dynamics likely play a role in deadwood accumulation in riparian forests. Deadwood volume was also positively influenced by stand basal area, a parameter that can be directly addressed by silvicultural management. Deadwood decay was affected positively by temperature and negatively by precipitation, highlighting the importance of climatic conditions on decay progression. However, in order to draw more accurate conclusions about the drivers and dynamics of deadwood in riparian forests, further monitoring efforts that consider river flooding and flow regime, deadwood transport and saproxylic organism activity in addition to forest management and site conditions, are needed. Ključne besede: alluvial forest, hardwood floodplain, deadwood decay, Mura-Drava-Danube transboundary biosphere, reserve, riparian area, softwood floodplain, UNESCO biosphere reserve, wetlands Objavljeno v DiRROS: 18.07.2022; Ogledov: 501; Prenosov: 400 Celotno besedilo (1,55 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
182. Delovni sklop 1.3 Pomen bolezni in škodljivcev GRM na poslovno uspešnost semenarn in drevesnic : Aktivnost 1.3.2 Problemi pri obnovi gozdov s sadnjo in setvijo ter vpliv bolezni in škodljivcev na izpad prihodka slovenskih semenarjev in drevesničarjevAndreja Kavčič, Hojka Kraigher, Gregor Božič, Barbara Piškur, Nikica Ogris, 2022, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: domači projekti, gozdno semenarstvo in drevesničarstvo, bolezni, škodljivci, problemi, poslovna uspešnost Objavljeno v DiRROS: 04.07.2022; Ogledov: 607; Prenosov: 227 Celotno besedilo (506,80 KB) |
183. Genska terapija v onkologiji, prvi razvojni koraki v SlovenijiMaja Čemažar, Tanja Jesenko, Maša Omerzel, Boštjan Markelc, Urška Kamenšek, Simona Kranjc Brezar, Špela Kos, Urša Lampreht Tratar, Katarina Žnidar, Andrej Renčelj, Urška Matkovič, Teja Valant, Kristina Levpušček, Živa Modic, Tilen Komel, Tim Božič, Urša Kešar, Barbara Starešinič, Katja Uršič Valentinuzzi, Monika Savarin, Primož Strojan, Gorana Gašljević, Maja Ota, Aleš Grošelj, Črt Jamšek, Rosana Hudej, Matjaž Peterka, Franc Smrekar, Barbara Hubad, Marjan Hosta, Jaka Kužnik, Alojz Hosta, Damijan Miklavčič, Matej Reberšek, Aleksandra Cvetkoska, Anja Zajc, Janja Dermol-Černe, Nataša Tozon, Nina Milevoj, Alenka Nemec Svete, Gregor Serša, 2022, strokovni članek Povzetek: Genska terapija postaja čedalje bolj zanimiva tudi v onkologiji. Med aplikacijami je morda najzanimivejša imunostimulacija. Pripravimo lahko plazmidno DNA, ki nosi zapis za različne imunostimulatorne molekule, ki jih vnesemo v celice tumorjev ali normalnih tkiv. Ta tkiva postanejo proizvajalci teh molekul, ki lahko delujejo lokalno ali pa se izločajo tudi sistemsko v krvni obtok. Ker plazmidna DNA ne prehaja celične membrane, so potrebni dostavni sistemi, virusni ali nevirusni. V naših študijah uporabljamo predvsem nevirusni dostavni sistem – elektroporacijo. Interlevkin 12 (IL-12) je eden od zanimivih citokinov, za katerega je znano protitumorsko delovanje s spodbujanjem imunskega odziva in antiangiogenim delovanjem. Namen projekta SmartGene.si je bil pripraviti plazmid z zapisom za interlevkin 12 (plazmid phIL12) in pripraviti vse potrebno za njegovo klinično testiranje za zdravljenje kožnih tumorjev. V konzorciju smo združili moči s partnerji z akademskega in industrijskega področja. Treba je bilo pripraviti plazmid za uporabo v humani onkologiji po zahtevah Evropske agencije za zdravila (EMA). Za prijavo klinične študije na Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) smo morali izvesti tudi vse neklinične raziskave o varnosti in učinkovitosti zdravila. Nato je bilo treba razviti postopek priprave zdravila, zagotoviti primerne prostore za pripravo in izvedbo postopka priprave zdravila. V treh letih smo dosegli vse te zastavljene cilje in dobili dovoljenje za izvajanje klinične študije na kožnih tumorjih, ki ga je izdala JAZMP na osnovi pozitivnega mnenja Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko. Zdaj poteka klinična študija faze I preizkušanja plazmida phIL12 na kožnih tumorjih glave in vratu z namenom preveriti varnost in sprejemljivost genskega elektroprenosa plazmida v tumorje. Cilj študije je prav tako določiti primeren odmerek zdravila, ki bi ga v nadaljnji klinični študiji uporabili kot adjuvantno zdravljenje k ablativnim terapijam, kot sta radioterapija ali elektrokemoterapija. Ključne besede: genska terapija, interlevkin-12, plazmidna DNA, elektroprenos genov, rak kože Objavljeno v DiRROS: 01.07.2022; Ogledov: 1193; Prenosov: 241 Celotno besedilo (420,40 KB) |
184. Razvoj avtologne tumorske vakcine pripravljene z obsevanjemTinkara Remic, Gregor Serša, Katja Uršič Valentinuzzi, Kristina Levpušček, Urša Lampreht Tratar, Maja Čemažar, Urška Kamenšek, 2022, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: onkološka cepiva, tumorski antigeni, eksperimentalna onkologija Objavljeno v DiRROS: 17.06.2022; Ogledov: 664; Prenosov: 193 Celotno besedilo (80,69 KB) |
185. Vzpostavitev in ovrednotenje radioobčutljivosti HPV-pozitivnega mišjega modela ploščatoceličnega karcinoma ustnega predelaŽiva Modic, Maja Čemažar, Simona Kranjc Brezar, Boštjan Markelc, Gregor Serša, Tanja Jesenko, 2022, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: rak ustnega predela, tumorski modeli, eksperimentalna onkologija Objavljeno v DiRROS: 17.06.2022; Ogledov: 640; Prenosov: 214 Celotno besedilo (81,02 KB) |
186. Protitumorska učinkovitost genskega elektroprenosa plazmidne dna z zapisom za rekombinatno protitelo proti CTLA-4 v kombinaciji z obsevanjemBoštjan Markelc, Simona Kranjc Brezar, Tanja Jesenko, Tim Božič, Maja Čemažar, Liesl Jacobs, Kevin Hollevoet, Gregor Serša, 2022, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: obsevanje, genski elektroprenos, eksperimentalna onkologija Objavljeno v DiRROS: 17.06.2022; Ogledov: 664; Prenosov: 215 Celotno besedilo (80,83 KB) |
187. Aktivacija cGAS-STING signalne poti po obsevanju humanih tumorskih modelov karcinomov žrelaKristina Levpušček, Simona Kranjc Brezar, Tanja Jesenko, Gregor Serša, Maja Čemažar, Primož Strojan, 2022, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: rak žrela, tumorski modeli, eksperimentalna onkologija Objavljeno v DiRROS: 17.06.2022; Ogledov: 635; Prenosov: 196 Celotno besedilo (80,79 KB) |
188. Izločanje dejavnika imunogene celične smrti HMGB1 iz celičnih linij se povečuje z dozo obsevanjaUrša Kešar, Tanja Jesenko, Boštjan Markelc, Katja Uršič Valentinuzzi, Maja Čemažar, Primož Strojan, Gregor Serša, 2022, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: ionizirajoče sevanje, geni, eksperimentalna onkologija Objavljeno v DiRROS: 17.06.2022; Ogledov: 689; Prenosov: 182 Celotno besedilo (80,66 KB) |
189. Učinki obsevanja dela tumorja na imunske populacije na tumorskem modelu mišjega karcinoma dojke 4T1Tanja Jesenko, Živa Modic, Tim Božič, Simona Kranjc Brezar, Ilija Vojvodić, Božidar Casar, Ignasi Méndez Carot, Maja Čemažar, Gregor Serša, Boštjan Markelc, 2022, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: radioterapija, tumorski modeli, eksperimentalna onkologija Objavljeno v DiRROS: 17.06.2022; Ogledov: 657; Prenosov: 188 Celotno besedilo (80,61 KB) |
190. |