21. |
22. Maligni tumorji velikih žlez slinavkMirjana Rajer, Primož Strojan, 2009, strokovni članek Povzetek: Maligni tumorji velikih žlez slinavk so redka in raznolika skupina bolezni. V Sloveniji za to obliko raka vsako leto v povprečju zboli 8 ljudi. V prispevku so opisani anatomija, epidemiološke in etiološke značilnosti, diagnostični postopek in načela zdravljenja teh tumorjev. V nadaljevanju predstavljamo pregled načina in rezultatov zdravljenja malignih tumorjev velikih žlez slinavk na Onkološkem inštitutu v Ljubljani od 1980 do 2004. Primerjali smo jih z izsledki podobnih raziskav drugod po svetu. Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2809; Prenosov: 691 Celotno besedilo (454,53 KB) |
23. Obravnava težkega dihanja pri bolnikih v zadnjih dneh življenjaMirjana Rajer, 2011, strokovni članek Povzetek: Občutek težkega dihanja (dispneja) je pogost simptom v zadnjih dneh življenja. Bolnik je zaradi dispneje zelo prizadet in velikokrat prestrašen. Ključno je, da ob takem bolniku ukrepamo hitro in pravilno. Pogoste napake so pretirana uporaba nepotrebnih diagnostičnih metod in neustrezno lajšanje simptomov. V prispevku prikazujemo obravnavo bolnika z dispnejo v terminalni fazi bolezni, ko vzročno zdravljenje ni več mogoče in je v ospredju lajšanje težav. Definiciji dispneje sledijo patofiziološka razlaga in praktični nasveti za uporabo farmakoloških in nefarmakoloških ukrepov. Na koncu so opisani ukrepi pri terminalnem hropenju in akutni obsežni krvavitvi iz dihal. Ključne besede: dispneja, terminalni bolniki, zdravljenje, nega bolnika Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2889; Prenosov: 738 Celotno besedilo (214,86 KB) |
24. |
25. Pljučni rak kot poklicna in socialna bolezenMatjaž Zwitter, Mirjana Rajer, Borut Rajer, 2009, strokovni članek Povzetek: Če izvzamemo jasno povezavo s kajenjem, so drugim dejavnikom, ki so pomembni za preventivo, diagnostiko in zdravljenje pljučnega raka, doslej namenjali malo pozornosti. Predstavljamo raziskavo, ki se je osredotočila na socialni položaj bolnikov. Anketo je izpolnilo 248 zaporednih bolnikov s pljučnim rakom, ki smo jih primerjali s kontrolno skupino 244 bolnikov z rakom debelega črevesa. Obe skupini sta bili primerljivi po spolu in starosti. Anketa je zajela podatke o rojstnem kraju, izobrazbi, kajenju, prehranjevalnih navadah, telesni teži in višini, poklicu, bivalnih razmerah in družinskih prihodkih. Kot smo lahko pričakovali, je bilo v skupini s pljučnim rakom značilno več sedanjih ali bivših kadilcev. Prav tako je bilo med bolniki s pljučnim rakom v primerjavi z rakom debelega črevesa statistično značilno več priseljencev iz drugih delov nekdanje Jugoslavije ter značilno večji odstotek delavcev v »umazanih«1 poklicih, še posebno pri obdelavi kovin. Študija potrjuje, da je pljučni rak pogostejši pri osebah iz nižjih socialnih slojev, in kaže, da je onesnaženo delovno okolje dejavnik, ki ob kajenju dodatno prispeva k nastanku bolezni. Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2834; Prenosov: 765 Celotno besedilo (252,33 KB) |