151. Monitoring gozdov in gozdnih ekosistemov : priročnik za uporabo tablične aplikacije pri popisu 2018Mitja Skudnik, Andrej Grah, Aleksander Marinšek, Anže Martin Pintar, Špela Planinšek, 2019, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: tablična aplikacija, popis 2018, gozdovi, gozdna inventura Objavljeno v DiRROS: 31.01.2020; Ogledov: 1911; Prenosov: 650 Celotno besedilo (3,25 MB) |
152. Mikroklimatske razmere v sestojih in vrzelih dinarskih jelovobukovih gozdov Slovenije z vidika podnebnih spremembJanez Kermavnar, Mitja Ferlan, Aleksander Marinšek, Klemen Eler, Andrej Kobler, Lado Kutnar, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Dinarski jelovo-bukovi gozdovi so eden glavnih gozdnih vegetacijskih tipov v Sloveniji, v katerih so se v zadnjem obdobju zaradi naravnih ujm spremenile ekološke razmere. Namen raziskave je bila analiza izbranih spremenljivk mikroklime (temperatura zraka, relativna zračna vlaga) v strnjenih sestojih, v presvetljenih sestojih in v sestojnih vrzelih na treh raziskovalnih območjih (Trnovski gozd, Snežnik, Kočevski rog). Za strnjene sestoje je bila značilna visoka stopnja zastiranja tal s krošnjami dreves ( ~ 95 %). Sestojne vrzeli so nastale s posekom vseh dreves na krožni površini 0,4 ha, v presvetljenih sestojih pa je bila posekana približno polovica lesne zaloge gozdnega sestoja. Ukrepi so bili izvedeni leta 2012, meritve meteoroloških spremenljivk pa smo opravili prvo (2013) in drugo (2014) leto po sečnji. Primerjali smo, kako se mikroklimatske razmere v sestojih in vrzelih spreminjajo v vegetacijski sezoni (maj-oktober) in kakšne so razlike med dvema meteorološko razmeroma različnima poletjema v letih 2013 (več vročinskih valov, poletna suša) in 2014 (nestanovitno vreme z relativno veliko količino padavin). Izmerjene najvišje dnevne temperature zraka (Tmax) so bile izrazito višje v vrzelih kot v sestoju, v povprečju za 3,6 °C; najnižja relativna zračna vlaga (RVmin) pa je bila nižja, v povprečju za 15,0 odstotnih točk. Razlike v obeh spremenljivkah med sestoji in vrzelmi so bile največje v poletnih mesecih (junij-avgust) leta 2013 (Tmax: 4,9 °C; RVmin: -19,7 odstotnih točk), ki je bilo razmeroma vroče in sušno. Na podlagi meritev meteoroloških spremenljivk in zastora drevesnih krošenj (podatki LiDARskega snemanja) v presvetljenih sestojih smo ugotovili statistično značilno negativno linearno povezavo med zastorom drevesnih krošenj in Tmax ter pozitivno povezavo med zastorom krošenj in vrednostmi RVmin. Rezultate analiz smo prikazali v luči potencialnih vplivov podnebnih sprememb, katerim so dinarski jelovo-bukovi gozdovi zaradi kombinacije neugodnih dejavnikov npr. zmanjšana mehanska in biološka stabilnost sestojev zaradi velikopovršinskih motenj, poletne suše, vodoprepusten kraški teren ter pogosto plitva tla z majhno sposobnostjo zadrževanja vode - še posebej izpostavljeni. Ključne besede: dinarski jelovo-bukovi gozdovi, temperatura zraka, relativna zračna vlaga, sestojne vrzeli, zastor krošenj dreves, podnebne spremembe, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 20.12.2019; Ogledov: 2602; Prenosov: 787 Celotno besedilo (388,92 KB) |
153. |
154. Raziskovalno delo kot del javne gozdarske službeNike Krajnc, Primož Simončič, Lado Kutnar, Daniel Žlindra, Barbara Piškur, Nikica Ogris, Hojka Kraigher, Gregor Božič, Mitja Skudnik, Matevž Triplat, 2019, strokovni članek Povzetek: Skladno z Zakonom o gozdovih del Javne gozdarske službe (JGS) opravlja tudi Gozdarski inštitut Slovenije (GIS). Aktivnosti JGS na GIS so usmerjene predvsem v strokovno podporo Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Zavodu za gozdove Slovenije. Področja dela JGS / GIS so naslednja: spremljanje stanja razvrednotenja in poškodovanosti gozdov, usmerjanje in strokovno vodstvo poročevalske, prognostično-diagnostične službe za gozdove, strokovno usmerjanje gozdne semenarske in drevesničarske dejavnosti, razvoj informacijskega sistema za gozdove, priprava strokovnih podlag za opravljanje del v gozdovih. GIS v okviru JGS opravlja tudi javna pooblastila. V 25 letih obstoja JGS/GIS so se nabrali številni dosežki ter za slovensko gozdarstvo pomembni rezultati. V prispevku predstavljamo poudarke JGS/GIS, za katere menimo, da so aktualni in zanimivi za strokovno javnost. Ključne besede: gozdarstvo, javna gozdarska služba, raziskovalna dejavnost, Gozdarski inštitut Slovenije, javna gozdarska služba Objavljeno v DiRROS: 16.11.2019; Ogledov: 2667; Prenosov: 730 Celotno besedilo (566,80 KB) |
155. FNAWS area and biomass report : Slovenia : DRAFT. SC19Mitja Skudnik, Anže Martin Pintar, Mitja Piškur, 2019, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdna inventura, nacionalna gozdna inventura, Slovenija, definicije Objavljeno v DiRROS: 12.11.2019; Ogledov: 1909; Prenosov: 396 Datoteka (816,73 KB) |
156. Biomass country report : Slovenia : DRAFT. SC19Mitja Skudnik, Boštjan Mali, Andrej Grah, 2019, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdna inventura, državna gozdna inventura, Slovenija, metoda ocenjevanja, skupine drevesnih vrst Objavljeno v DiRROS: 12.11.2019; Ogledov: 1750; Prenosov: 343 Datoteka (576,46 KB) |
157. |
158. Katalog harmoniziranih kazalnikov za spremljanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in nacionalnega gozdnega programa v Republiki SlovenijiMarko Kovač, Andrej Ficko, Špela Ščap, Mitja Piškur, Anže Japelj, Marjana Westergren, Gregor Božič, 2019, strokovna monografija Ključne besede: participacija, nacionalni program gozdov, kazalniki, Slovenija, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 17.10.2019; Ogledov: 2224; Prenosov: 708 Celotno besedilo (1,00 MB) |
159. Indikatorji za spremljanje nacionalnega programa gozdov in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v Republiki Sloveniji : zaključni elaboratMarko Kovač, Andrej Ficko, Špela Ščap, Mitja Piškur, Anže Japelj, Milan Šinko, Marjana Westergren, Gregor Božič, 2019, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: participacija, nacionalni program gozdov, indikatorji, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 17.10.2019; Ogledov: 2047; Prenosov: 791 Celotno besedilo (439,37 KB) |
160. |