Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Oblak Irena) .

61 - 70 / 72
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
61.
62.
Zdravljenje nemetastatskega raka požiralnika
Franc Anderluh, Ajra Šečerov Ermenc, Irena Oblak, Vaneja Velenik, 2007, strokovni članek

Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2877; Prenosov: 715
.pdf Celotno besedilo (240,89 KB)

63.
Kasni zapleti kombiniranega zdravljenja raka danke
Vaneja Velenik, Franc Anderluh, Irena Oblak, Barbara Šegedin, 2008, strokovni članek

Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2965; Prenosov: 791
.pdf Celotno besedilo (198,55 KB)

64.
Pogled radioterapevta onkologa na zdravljenje raka želodca
Irena Oblak, 2014, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: radioterapija, rak želodca, radiologija, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3030; Prenosov: 794
.pdf Celotno besedilo (498,68 KB)

65.
20. onkološki vikend : rehabilitacija po zdravljenju raka
Irena Oblak, 2007, strokovni članek

Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2750; Prenosov: 655
.pdf Celotno besedilo (142,57 KB)

66.
Rezultati zdravljenja bolnikov s karcinomom požiralnika[,] zdravljenih na Onkološkem inštitutu Ljubljana v letih 2006-2010
Franc Anderluh, Ana Perpar, Vaneja Velenik, Irena Oblak, 2014, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Karcinom požiralnika je relativno redka bolezen s slabo prognozo. Namen naše retrospektivne raziskave je bil oceniti različne načine in rezultate zdravljenja bolnikov z rakom požiralnika, ki so bili v obdobju od leta 2006 do 2010 obravnavani na Onkološkem inštitutu v Ljubljani (OIL). V raziskavo je bilo vključenih 151 bolnikov, od katerih jih je bilo 74 zdravljenih paliativno in 75 radikalno. Pri dveh bolnikih je bilo načrtovano radikalno zdravljenje, vendar sta zaradi zapletov s hitrim poslabšenjem splošnega stanja prejela le podporno zdravljenje. Petletno celokupno preživetje (CP) je za vse bolnike znašalo 9.5%, za zdravljene paliativno 0% in zdravljene radikalno 18.7%. Ustrezne vrednosti za petletno preživetje brez progresa bolezni (PBP) so bile za vse bolnike 22.4% in za zdravljene radikalno 29.6%. V skupini radikalno zdravljenih bolnikov je bila opravljena tudi primerjava preživetij med skupino 50 bolnikov, ki so bili zdravljeni samo z obsevanjem z ali brez sočasne kemoterapije in skupino 25 bolnikov, ki so bili pred ali po radio- in/ali kemoterapiji tudi operirani. Med podskupinama statistično pomembne razlike v CP (p=0.42) in v PBP (p=0.31) ni bilo. Rezultati zdravljenja teh bolnikov so v Sloveniji slabi, vendar ne odstopajo bistveno od prav tako slabih rezultatov iz raziskave EUROCARE-5. Odgovor na vprašanje ali bomo pri zdravljenju raka požiralnika z dosledno uporabo trimodalnega zdravljenja (pri izbranih bolnikih) in morebitno uporabo novih kemoterapevtskih shem dosegli kakršenkoli napredek, bodo lahko dale samo dobro načrtovane in izpeljane prospektivne raziskave .
Ključne besede: rak požiralnika, bolniki, zdravljenje, preživetje
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3108; Prenosov: 860
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

67.
16. svetovni kongres o raku prebavil
Irena Oblak, Jernej Benedik, 2015, strokovni članek

Ključne besede: rak prebavil, gastroenterologija, internistična onkologija, radioterapija
Objavljeno v DiRROS: 19.03.2018; Ogledov: 3467; Prenosov: 856
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

68.
Pomen hipoksije pri obsevanju
Peter Korošec, Mitja Anžič, Monika Češnjevar, Gaber Plavc, Irena Oblak, 2015, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Uspešnost zdravljenja z radioterapijo (RT) je odvisna od številnih dejavnikov, med katerimi je tudi oksigenacija tumorskih celic. Tumorske celice, ki so dobro preskrbljene s kisikom, so namreč na obsevanje tudi do 3-krat bolj občutljive kot hipoksične tumorske celice. Poleg tega deluje hipoksija v tumorjih kot selekcijski pritisk, zaradi katerega preživijo le bolj maligne celice, z manjšim apoptotskim potencialom. V prisotnosti hipoksije se povečata genomska nestabilnost in metastatski potencial tumorskih celic, zveča pa se tudi odpornost celic na kemoterapijo, kar vse vpliva na uspešnost zdravljenja z RT. Hipoksija je posledica neskladja med celičnim dihanjem, koncentracijo kisika v krvi in perfuzijo tumorja, pri čemer so najpogostejši patogenetski mehanizmi neustrezna ožiljenost, motena difuzija kisika ter anemija, ki je lahko posledica rakave bolezni ali zdravljenja. Z uporabo invazivnih in novejših neinvazivnih diagnostičnih metod lahko ocenimo delež hipoksičnih celic v tumorju in temu prilagodimo terapevtski pristop. Boljši učinek obsevanja slabše oksigeniranih tumorjev lahko dosežemo z uporabo radiosenzibilizatorjev, z izboljšanjem tumorske oksigenacije, s selektivnim uničenjem hipoksičnih celic s citotoksini ter z obsevanjem hipoksičnih predelov z višjimi obsevalnimi odmerki ob pomoči radioprotektorjev in z uporabo sodobnih obsevalnih tehnik.
Ključne besede: hipoksija, oksigenacija tumorskih celic, radioterapija, obsevanje
Objavljeno v DiRROS: 19.03.2018; Ogledov: 3778; Prenosov: 939
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

69.
70.
Iskanje izvedeno v 0.41 sek.
Na vrh