Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Milanič Blaž) .

1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Revealing subtle active tectonic deformation: integrating lidar, photogrammetry, field mapping, and geophysical surveys to assess the Late Quaternary activity of the Sava Fault (Southern Alps, Slovenia)
Petra Jamšek Rupnik, Jure Atanackov, Barbara Horn, Branko Mušič, Marjana Zajc, Christoph Grützner, Kamil Ustaszewski, Sumiko Tsukamoto, Matevž Novak, Blaž Milanič, Anže Markelj, Kristina Ivančič, Ana Novak, Jernej Jež, Manja Žebre, Miloš Bavec, Marko Vrabec, 2024, izvirni znanstveni članek

Povzetek: We applied an interdisciplinary approach to analyze the late Quaternary activity of the Sava Fault in the Slovenian Southern Alps. The Sava Fault is an active strike-slip fault, and part of the Periadriatic Fault System that accommodated the convergence of Adria and Europe. It is one of the longest faults in the Southern Alps. Using high-resolution digital elevation models from lidar and photogrammetric surveys, we were able to overcome the challenges of assessing fault activity in a region with intense surface processes, dense vegetation, and relatively low fault slip rates. By integrating remote sensing analysis, geomorphological mapping, structural geological investigations, and near-surface geophysics (electrical resistivity tomography and ground penetrating radar), we were able to find subtle geomorphological indicators, detect near-surface deformation, and show distributed surface deformation and a complex fault pattern. Using optically stimulated luminescence dating, we tentatively estimated a slip rate of 1.8 ± 0.4 mm/a for the last 27 ka, which exceeds previous estimates and suggests temporal variability in fault behavior. Our study highlights the importance of modern high-resolution remote sensing techniques and interdisciplinary approaches in detecting tectonic deformation in relatively low-strain rate environments with intense surface processes. We show that slip rates can vary significantly depending on the studied time window. This is a critical piece of information since slip rates are a key input parameter for seismic hazard studies.
Ključne besede: active fault, lidar, photogrammetry, tectonic geomorphology, structural geology, geophysics, electrical resistivity tomography, ground penetrating radar, slip rate, Sava Fault
Objavljeno v DiRROS: 30.04.2024; Ogledov: 90; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (53,23 MB)

2.
Strukturne razmere na stiku Južnih Alp in Dinaridov na zahodnem Cerkljanskem
Jože Čar, Jernej Jež, Blaž Milanič, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Ozemlje med vasmi Reka v dolini Idrijce, Bukovo pod Kojco in Zakriž pri Cerknem pripada v geografskem in geotektonskem pogledu Dinaridom. Gradijo ga kamnine dveh obsežnih narivnih enot Trnovskega pokrova, ki so bile za več deset kilometrov narinjene od severovzhoda proti jugozahodu v današnjo lego. Preko njih so narinjene kamnine Tolminskega pokrova, ki je na obravnavanem ozemlju najnižja narivna enota Južnih Alp. Pokrov sestavljajo dve notranji narivni grudi in vmesna narivna luska. Narivne enote so bile narinjene od severa proti jugu. V zahodnem delu obravnavanega območja stik med Južnimi Alpami in Dinaridi poteka ob Sovodenjskem prelomu.Kljub temu, da so kamnine v obravnavanih narivnih enotah približno enake starosti, lahko prepoznamo dva različna stratigrafska razvoja. Posebej izstopa problematika razvoja ladinijsko-spodnjekarnijskih psevdoziljskih plasti, to je zaporedja klastičnih in karbonatnih kamnin, ki se je odložilo v globljemorskem okolju Slovenskega bazena. Tako v Trnovskem kot tudi v Tolminskem pokrovu najdemo psevdoziljske plasti razvite v podobnem, litološko značilnem zaporedju, a so v Tolminskem pokrovu razvite v precej večji debelini kot v Trnovskem pokrovu in navzgor zvezno prehajajo v amfiklinske plasti, medtem ko je debelina psevdoziljskih plasti v Trnovskem pokrovu precej manjša, v normalnem zaporedju pa na njih leži platformni cordevolski dolomit.
Ključne besede: narivna zgradba, Trnovski pokrov, Tolminski pokrov, Južne Alpe, Dinaridi, Slovenski bazen, trias, psevdoziljske plasti
Objavljeno v DiRROS: 09.03.2022; Ogledov: 940; Prenosov: 369
.pdf Celotno besedilo (8,83 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh