Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "author" (Mihor Ana) .

1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Incidenca raka v prvem letu epidemije covida-19
Vesna Zadnik, Tina Žagar, Nika Bric, Mojca Birk, Amela Duratović Konjević, Ana Mihor, Katarina Lokar, Sonja Tomšič, 2023, professional article

Abstract: Uvod: Število novih diagnoz raka (incidenca) se v Sloveniji v zadnjem desetletju povečuje za povprečno 1,6 % na leto. V letu 2020, prvem letu omejitvenih ukrepov zaradi epidemije covida19, smo s platformo OnKOvid predvideli 3–8-odstotni padec novih diagnoz raka. Namen je predstaviti uradno incidenco raka za Slovenijo za leto 2020 in ugotoviti, kolikšen je bil dejansko manko novih diagnoz raka. Metode: V Registru raka Republike Slovenije smo v skladu z mednarodnimi pravili registrirali vse nove primere raka pri prebivalcih s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Primerjali smo jih z registrirano incidenco za 2019, modelno incidenco za 2020, preliminarnimi rezultati OnKovida in dostopnimi rezultati incidence iz registrov raka iz drugih držav. Rezultati: V letu 2020 je za rakom zbolelo 15.096 oseb v Sloveniji (7.034 žensk, 8.002 moška). Glede na modelno oceno incidence za leto 2020 gre za manko 1.854 oseb (10,9 %; 11,6 % žensk, 10,4 % moških). Pri tem je za 10,5 % manj ugotovljenih rakov v omejenem stadiju, najbolj izrazito v starosti 50–69 let (za 13,2 %). Upad je primerljiv s poročili iz Anglije, ZDA in Kanade ter deloma večji kot na Škotskem in Švedskem. Najbolj izrazit upad novih diagnoz raka ugotavljamo pri nemelanomskem kožnem raku (23 %, najbolj po 50. letu), raku prostate (15,9 %, najbolj v omejenem stadiju), pljučnem raku (8,9 %, 60–64 let, v razširjenem stadiju), raku dojk (8,3 %, 45–64 let), ne-Hodgkinovem limfomu (9 %) in levkemijah (11,6 %). Pri kožnem melanomu, raku debelega črevesa in danke ni bilo primanjkljaja. Zaključek: Upad incidence raka v letu 2020 gre verjetno na račun omejitvenih ukrepov, reorganizacije zdravstva in z zdravjem povezanega vedenja med epidemijo covida-19, beležijo jo v več državah. Med epidemijami je potrebno nemoteno izvajanje onkologije.
Keywords: rak, incidenca, register raka, epidemija, covid-19
Published in DiRROS: 26.02.2024; Views: 121; Downloads: 23
.pdf Full text (301,68 KB)

2.
Klinični register otroških rakov in poznih posledic zdravljenja raka v otroštvu
Ana Mihor, Vesna Zadnik, Katarina Lokar, Tina Žagar, Sonja Tomšič, Lorna Zadravec-Zaletel, 2022, professional article

Abstract: V Sloveniji letno za rakom zboli okoli 70 otrok in mladostnikov, mlajših od 20 let. S časom incidenca narašča, preživetje pa se toliko izboljšuje, da posledično pada umrljivost in se povečuje število preživelih, ki zaradi tveganja za pojav poznih posledic potrebujejo doživljenjsko spremljanje. Standardni nabor podatkov Registra raka Republike Slovenije vsebuje preskope podatke za nekatere poglobljene raziskave o raku v otroštvu in mladostništvu ter poznih posledicah pri preživelih. V Registru raka smo zato leta 2020 začeli aktivnosti za vzpostavitev Kliničnega registra otroških rakov in poznih posledic zdravljenja raka v otroštvu, ki deluje kot populacijski register z razširjenim naborom podatkov. Njegov osnovni namen je sistematično beleženje poznih posledic zdravljenja raka, zasnovali pa smo ga v dveh modulih. Prvi, ki je namenjen Registru raka, z uporabo pristopa aktivne registracije prek dostopa do elektronskih zapisov o bolnikih Pediatrične klinike Ljubljana ter drugih ustanov omogoča natančen popis bolezni (skladno z mednarodnimi pravili), primarnega zdravljenja (operacije, kumulativne doze posameznih zdravil, kumulativne obsevalne doze, presaditev krvotvornih matičnih celic in druga zdravljenja), morebitnih stranskih učinkov zdravljenja in morebitne ponovitve bolezni, za katero je zdravljenje popisano enako podrobno kot primarno zdravljenje. Prvi modul že vsebuje podatke za incidenčno leto 2019, sledila bo pospešena registracija nadaljnjih let. Drugi modul je namenjen Enoti za ugotavljanje poznih posledic raka Onkološkega inštituta Ljubljana, kjer bodo zdravniki med obiskom bolnika imeli dostop do vseh zbranih podatkov in možnost prospektivnega beleženja obiskov, opravljenih preiskav, izpolnjenih vprašalnikov in ugotovljenih poznih posledic. Drugi modul je v postopku testiranja uporabniške prijaznosti, razvijamo pa tudi avtomatiziran opis zdravljenja (tako imenovani potni list za preživele) in priporočil za sledenje.
Keywords: register raka, klinični register, rak v otroštvu, pozne posledice
Published in DiRROS: 06.12.2022; Views: 438; Downloads: 0

3.
Vpliv radona na pojavljanje pljučnega raka v Sloveniji
Mojca Birk, Tina Žagar, Sonja Tomšič, Katarina Lokar, Ana Mihor, Nika Bric, Miran Mlakar, Vesna Zadnik, 2022, original scientific article

Abstract: Izhodišče: Svetovna zdravstvena organizacija je opredelila radon v bivalnem okolju kot enega izmed 19 okoljskih karcinogenov. Radon je poleg tobačnega dima eden izmed najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj pljučnega raka ter predstavlja približno 10-odstotni delež vseh primerov pljučnega raka. V naši raziskavi smo prvič preučili, kako radon vpliva na pojavljanje pljučnega raka v Sloveniji. Metode: Za 40-letno obdobje od leta 1978 do leta 2017 so bili na ravni naselij povezani trije viri podatkov: zboleli za pljučnim rakom (Register raka Republike Slovenije), prebivalci (Statistični urad Republike Slovenije) in Radonski zemljevid Slovenije. V modele prostorskega glajenja z Bayesovimi hierarhičnimi modeli je kot pojasnjevalna spremenljivka vključen radon v bivalnem okolju in izračunan pripisljivi delež raka. Relativno tveganje je ocenjeno s standardiziranim količnikom incidence. Rezultati: V Sloveniji za pljučnim rakom zaradi izpostavljenosti radonu v bivalnem okolju (analiza na ravni naselij) zboli približno 60 oseb letno, kar predstavlja 5 % vseh s to boleznijo. Analiza relativnega tveganja po spolu kaže, da imajo v Sloveniji zaradi izpostavljenosti radonu v bivalnem okolju povečano tveganje pljučnega raka predvsem moški. Ženske, ki bivajo na območjih, bolj obremenjenih z radonom, nimajo povečanega relativnega tveganja za nastanek pljučnega raka. Zaključek: Izpostavljenost radonu v bivalnem okolju je poleg kajenja med najpomembnejšimi nevarnostnimi dejavniki pljučnega raka v slovenski populaciji. Na območjih, kjer je radona veliko (predvsem južna in jugovzhodna Slovenija), je z javnozdravstvenega vidika ključno izvajanje preventivnih ukrepov, v prvi vrsti pa ozaveščanje in poučevanje prebivalstva o nevarnosti ter možnostih za preprečitev bolezni.
Keywords: radon, pljučni rak, pripisljivi delež, ocena tveganja
Published in DiRROS: 06.12.2022; Views: 461; Downloads: 151
.pdf Full text (197,67 KB)

4.
Cancer patients’ survival according to socioeconomic environment in a high-income country with universal health coverage
Vesna Zadnik, Tina Žagar, Sonja Tomšič, Ana Mihor, Katarina Lokar, 2022, original scientific article

Abstract: Despite having an established systematic approach to population survival estimation in Slovenia, the influence of socioeconomic environment on cancer patients’ survival has not yet been evaluated. Thus, the main aim of our study was to quantify the potential impact of socioeconomic environment on cancer patients’ survival in our population in the 21st century. The net survival was calculated and stratified into quintiles of Slovenian version of the European Deprivation Index for all adult cancer patients diagnosed between 2004 and 2018 using the national cancer registry data. After accounting for basic demographic variables (age and gender), differences in stage at diagnosis, as well as the impact of the cancer treatment improvements over time, we found that cancer patients in Slovenia with lower socioeconomic status experience worse survival and have higher mortality. In particular, the odds of dying from oral, stomach, colorectal, liver, pancreatic, lung, breast, ovarian, corpus uteri, prostate, and bladder cancers, as well as for melanoma, leukemia, and non-Hodgkin lymphoma, are significantly higher in the socioeconomically most deprived group of patients compared to the most affluent group. The inequalities in cancer burden we found could help decision-makers to better understand the magnitude of this problem.
Keywords: cancer, population-survival, socioeconomic deprivation, cancer registry
Published in DiRROS: 06.09.2022; Views: 411; Downloads: 236
.pdf Full text (1,06 MB)
This document has many files! More...

5.
Vpliv epidemije covid-19 na diagnostiko in zdravljenje raka
Vesna Zadnik, Ana Mihor, Sonja Tomšič, Tina Žagar, Nika Bric, Katarina Lokar, 2020, published professional conference contribution

Keywords: obvladovanje raka, covid-19, javno zdravje
Published in DiRROS: 07.04.2021; Views: 1309; Downloads: 341
.pdf Full text (148,08 KB)

6.
CRP projekt : vpliv epidemije covid-19 na obvladovanje raka v Sloveniji
Tina Žagar, Sonja Tomšič, Mario Fafangel, Mateja Krajc, Ana Mihor, Vesna Zadnik, 2020, published professional conference contribution

Keywords: obvladovanje raka, covid-19, javno zdravje
Published in DiRROS: 07.04.2021; Views: 1009; Downloads: 301
.pdf Full text (99,24 KB)

Search done in 0.11 sec.
Back to top