31. Sodobna izhodišča redčenj : povezovanje načel izbiralnega redčenja, situacijskega redčenja, redčenja šopov in skupin ter redčenja spremenljive gostoteJurij Diaci, Dušan Roženbergar, Gal Fidej, Domen Arnič, 2021, professional article Abstract: V Evropi so razširjeni različni načini redčenj, ki so delno odgovor na različne cilje gospodarjenja; delno so posledica tradicije in različnih kulturnih okolij. S spremembami v okolju in zaostrovanjem družbeno-ekonomskih razmer ter splošnim nazadovanjem nege gozdov postajajo odločitve o najprimernejšim načinu in intenzivnosti redčenj vse pomembnejše. V prispevku primerjamo situacijsko redčenje, redčenje šopov in skupin, redčenje spremenljive gostote in pri nas ustaljeno izbiralno redčenje. Navajamo usmeritve, kako redčenja kombinirati ter kako izbrati primeren način in program redčenj. Na temelju sinteze dosedanjih raziskav izpostavljamo, da so za utemeljeno izboljšanje načinov redčenj pomembni poskusi v naravi. Keywords: gojenje gozdov, nega gozda, redčenje, racionalizacija, stabilnost sestoja, porazdelitev izbrancev Published in DiRROS: 29.10.2021; Views: 1294; Downloads: 386 Full text (572,76 KB) |
32. Stanje in spremembe slovenskih gozdov med letoma 2000 in 2018 : rezultati velikoprostorskega monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemovMitja Skudnik, Andrej Grah, Matjaž Guček, David Hladnik, Jernej Jevšenak, Marko Kovač, Gal Kušar, Boštjan Mali, Anže Martin Pintar, Rok Pisek, Špela Planinšek, Aleš Poljanec, Primož Simončič, 2021, professional monograph Keywords: gozdovi, gozdarstvo, monitoring gozdov, Slovenija, stanje gozdov, zaloga lesa, lesna biomasa, odmrla biomasa, ogljik, posek, prirastek lesa, velikoprostorska gozdna inventura Published in DiRROS: 19.10.2021; Views: 2883; Downloads: 1460 Link to full text This document has many files! More... |
33. Empirical approach for modelling tree phenology in mixed forests using remote sensingKoffi Dodji Noumonvi, Gal Oblišar, Ana Žust, Urša Vilhar, 2021, original scientific article Abstract: : Phenological events are good indicators of the effects of climate change, since phenological phases are sensitive to changes in environmental conditions. Although several national phenological networks monitor the phenology of different plant species, direct observations can only be conducted on individual trees, which cannot be easily extended over large and continuous areas. Remote sensing has often been applied to model phenology for large areas, focusing mostly on pure forests in which it is relatively easier to match vegetation indices with ground observations. In mixed forests, phenology modelling from remote sensing is often limited to land surface phenology, which consists of an overall phenology of all tree species present in a pixel. The potential of remote sensing for modelling the phenology of individual tree species in mixed forests remains underexplored. In this study, we applied the seasonal midpoint (SM) method with MODIS GPP to model the start of season (SOS) and the end of season (EOS) of six different tree species in Slovenian mixed forests. First, substitute locations were identified for each combination of observation station and plant species based on similar environmental conditions (aspect, slope, and altitude) and tree species of interest, and used to retrieve the remote sensing information used in the SM method after fitting the best of a Gaussian and two double logistic functions to each year of GPP time series. Then, the best thresholds were identified for SOS and EOS, and the results were validated using cross-validation. The results show clearly that the usual threshold of 0.5 is not best in most cases, especially for estimating the EOS. Despite the difficulty in modelling the phenology of different tree species in a mixed forest using remote sensing, it was possible to estimate SOS and EOS with moderate errors as low as <8 days (Fagus sylvatica and Tilia sp.) and <10 days (Fagus sylvatica and Populus tremula), respectively. Keywords: phenology modelling, start of season, end of season, remote sensing, MODIS GPP, vegetation indices, threshold methods Published in DiRROS: 23.08.2021; Views: 931; Downloads: 685 Full text (2,63 MB) This document has many files! More... |
34. Stanje in spremembe slovenskih gozdov v zadnjih dveh desetletjih - rezultati velikoprostorskega monitoringa gozdovMitja Skudnik, Jernej Jevšenak, Aleš Poljanec, Gal Kušar, 2021, original scientific article Abstract: V prispevku so predstavljeni rezultati velikoprostorskega monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemov (MGGE), ki je na sistematični mreži trajnih vzorčnih ploskev (4 km x 4 km) prek celotne Slovenije potekal v letih 2000, 2007, 2012 in 2018. Predstavljeni so osnovni znaki o stanju (lesna zaloga in volumen odmrlih lesnih kosov) in spremembah (prirastek, posek, volumen novih sušic) slovenskih gozdov. Lesna zaloga merskega drevja se je med letoma 2000 in 2012 povečala iz 299 na 334 m3 ha-1. V letu 2018 je bila ocena za povprečno lesno zalogo 330 m3 ha-1. Vzorčna napaka ocene lesne zaloge je znašala od 4 do 5 %. Med letoma 2012 in 2018 se je predvsem zmanjšala lesna zaloga iglavcev, in sicer iz 156 na 144 m3 ha-1. Poglavitni razlog je bil povečan posek, ki je bil posledica številnih ujm in gradacij podlubnikov. Tako se je povečal posek, in sicer iz 4,3 v obdobju 2007/12 na 6.3 m3 ha-1 leto v obdobju 2012/18. K povečanemu poseku večinski delež prispevajo iglavci. V zadnjem obdobju je bil bruto prirastek z vrastjo in prirastkom posekanih dreves ocenjen na 7,9 m3 ha-1 leto. Ocena volumna odmrlih lesnih kosov za leto 2018 je znašala 24 m3 ha-1. V prispevku je podrobno predstavljena tudi metodologija izračunov ocen povprečij na podlagi sistematičnega vzorčenja. Podatki MGGE so bili uporabljeni predvsem za potrebe mednarodnega poročanja o stanju in razvoju slovenskih gozdov ter v omejenem obsegu tudi za nacionalno poročanje o trajnostnem razvoju slovenskih gozdov. Prednost vzpostavljenega sistema je mednarodno usklajena metodologija popisa na sistematični mreži ploskev preko celotne države. Trenutni sistem ima tudi določene omejitve, in sicer malo vzorčnih ploskev, kar vodi v večjo vzorčno napako pri izračunih nekaterih dendrometrijskih kazalnikov. V letu 2020 smo sistem MGGE nadgradili v kontinuiran panelni sistem, katerega osnova bodo nove trajne vzorčne ploskve na neuravnani sistematični mreži gostote 2 km x 2 km, kar je dobro izhodišče za uvedbo Nacionalne gozdne inventure (NGI) v Sloveniji. Keywords: monitoring gozdov in gozdnih ekosistemov, lesna zaloga, prirastek, mortaliteta, odmrla biomasa, posek, sušice Published in DiRROS: 12.07.2021; Views: 1296; Downloads: 503 Full text (686,93 KB) |
35. Poletni gozdarski tabor za dijakeJernej Javornik, Vera Zgonik, Gal Fidej, Tine Hauptman, Klemen Jerina, Matija Klopčič, Matevž Mihelič, Roman Pavlin, Anton Poje, Andrej Rozman, Dušan Roženbergar, 2019, popular article Keywords: gozdarstvo, poletni tabori, poletni gozdarski tabor Published in DiRROS: 19.10.2019; Views: 3154; Downloads: 741 Full text (194,65 KB) |
36. Polna izmera gozda v upravljanju Gozdarskega inštituta Slovenije na RožnikuGal Kušar, Anže Martin Pintar, 2019, treatise, preliminary study, study Keywords: popis, lesna zaloga, število dreves, sušice, listavci, iglavci Published in DiRROS: 10.10.2019; Views: 2241; Downloads: 675 Full text (520,49 KB) |
37. |
38. Presoja varovalnega učinka gozda pred drobirskimi tokoviGal Fidej, Matjaž Mikoš, Jernej Jež, Špela Kumelj, Jurij Diaci, 2018, original scientific article Abstract: Varovalni gozdovi imajo pomembno vlogo pri zmanjševanju učinka različnih naravnih nevarnosti. Kljub pove- čevanju potreb po varovalni in zaščitni funkcij zaradi staranja gozdov in povečanega tveganja zaradi naravnih motenj ostaja aktivno upravljanje na nizki ravni. Proučili smo učinkovitost varovalnih gozdov za zaščito pred drobirskimi tokovi na severozahodu Slovenije, v Soteski med Bledom in Bohinjem, kjer sta zaradi delovanja pobočnih premikov ogroženi državna cesta in železnica. Na podlagi geološke karte in karte podvrženosti drobirskim tokovom smo ugotovili vplivno območje drobirskih tokov. Pri modeliranju njihovega širjenja smo uporabili program TopRunDF. Podatke o gozdu smo zbrali na 26 vzorčnih ploskvah, kjer smo izmerili vsa živa drevesa s prsnim premerom več kot 10 cm. Podrobno smo opisali sestoje in jih ovrednotili po metodi NaiS. Ugotovili smo, da ima gozd pomembno vlogo pri zaščiti infrastrukturnih objektov. Za uresničevanje trajnosti zaščitne vloge je treba enomerne sestoje prevzgojiti v mozaično enomerne. V sestojih, kjer gozdnogojitveni ukrepi ne zadostujejo, je treba uporabiti tehnične ukrepe. Ker s sestoji niso gospodarili več desetletij, so motnje (najpogosteje v obliki vetrolomov) pogoste. Izsledki kažejo, da je potrebno objektivno ovrednotenje varovalne in zaščitne funkcije takšnih gozdov. Priporočamo tudi aktivno nego, kar je v nasprotju z dosedanjo prakso v teh gozdovih. Keywords: varovalni gozdovi, naravne nevarnosti, drobirski tok, zaščitna funkcija, Soteska Published in DiRROS: 22.05.2018; Views: 3565; Downloads: 778 Full text (436,78 KB) |
39. Veliki rastlinojedi parkljarji, obnova, struktura in funkcije gozdov v SlovenijiDušan Roženbergar, Thomas Andrew Nagel, Gal Fidej, Jurij Diaci, 2017, review article Abstract: V prispevku prikazujemo, kakšni so vplivi velikih rastlinojedih parkljarjev na obnovo, s tem pa na drevesno sestavo, strukturo, kakovost in odpornost slovenskih gozdov. V uvodnem delu, na podlagi izsledkov tujih in domačih raziskav, predstavljamo nekaj temeljnih značilnosti razmerja med velikimi rastlinojedimi parkljarji (VRP) in gozdnim ekosistemom. Prikazujemo, kako na ta odnos lahko vplivamo z gozdnogojitvenimi ukrepi in na podlagi izsledkov novejših raziskav na tem področju navajamo oceno trenutnega stanja v slovenskih gozdovih. Na splošno se razmere v osrednjih območjih VRP glede na prejšnja desetletja izboljšujejo, vendar v nekaterih predelih Slovenije gostote velikih rastlinojedih parkljarjev ne omogočajo trajnostne obnove vseh domačih vrst, še posebno jelke in hrasta. To otežuje prilagajanje gozdov na podnebne spremembe, kar je še posebno izrazito na površinah, ki so jih prizadele naravne ujme. Na koncu prispevka predstavljamo predlog poskusnega usklajenega ukrepanja upravljavcev divjadi, lastnikov gozdov in gojiteljev, kar bi lahko prispevalo k večjemu razumevanju odnosa med velikimi rastlinojedimi parkljarji in gozdnimi sestoji ter boljšemu upravljanju gozdov v prihodnosti. Keywords: naravno pomlajevanje, otežena obnova gozdov, gojenje gozdov, objedanje, nazadovanje jelke, jelka Published in DiRROS: 28.10.2017; Views: 3622; Downloads: 834 Full text (246,31 KB) |
40. Primerjava naravne in umetne obnove po vetrolomih iz leta 2008Gal Fidej, Andrej Rozman, Jurij Diaci, 2017, original scientific article Abstract: Primerjali smo uspeh naravne in umetne obnove po treh vetrolomih v letu 2008. Na vsakem izmed raziskovalnih območij (Črnivec, Trnovski gozd, Bohor) smo leta 2012 zakoličili in analizirali ploskve z naravno in umetno obnovo ter jih ponovno premerili leta 2014. Znotraj ploskev smo zakoličili manjše vegetacijske ploskvice, na katerih smo popisali zeliščno plast in gostote mladja. Povprečna gostota samoniklega naravnega mladja šest let po ujmi je znašala 14.000 osebkov na hektar. Samoniklo mladje je bilo prostorsko neenakomerno porazdeljeno, kar nakazuje razlike med mikrorastišči. Ugotovili smo slabši uspeh obnove na južnih pobočjih, mestih, ki so bolj oddaljena od semenskih dreves in gozdnega roba, mikrorastiščih brez motenj oz. posebnosti in na večjih nadmorskih višinah. Na takih rastiščih je saditev smiselna in upravičena. Gostote naravnega samoniklega mladja so bile v pozitivni povezavi, preživetje naravnega dominantnega mladja in sadik pa v negativni s pokrovnostjo zeliščne plasti, prav tako je na preživetje negativno vplivalo objedanje. Višina osebka je bila najbolj značilen dejavnik za napovedovanje preživetja. Stopnja preživetja sadik in dominantnega mladja smreke je bila visoka, medtem ko sta sencozdržni bukev in jelka imeli višjo stopnjo mortalitete. Raziskava potrjuje velik potencial samoniklega naravnega mladja na območjih saditev, ki ga lahko z gojitvenimi deli zaviramo. Navedene so gozdnogojitvene usmeritve za ravnanje po vetrolomih. Keywords: ujma, vetrolom, obnova gozda, naravna obnova, umetna obnova, saditev Published in DiRROS: 03.09.2017; Views: 3490; Downloads: 773 Full text (872,59 KB) |