21. Pregled talnih lastnosti, ki vplivajo na poškodbe tal pri strojni sečnjiPrimož Bratun, Milan Kobal, 2018, pregledni znanstveni članek Povzetek: V prvem delu prispevka so predstavljene glavne vrste poškodb gozdnih tal: zbijanje tal, premeščanje tal ter nastanek kolesnic. V drugem delu prispevka so opisani dejavniki občutljivosti gozdnih tal za poškodbe, ki smo jih razdelili na primarne talne dejavnike (tekstura tal, organska snov tal, zrak v tleh, voda v tleh) ter sekundarne talne dejavnike (struktura tal, poroznost tal, gostota tal, prepustnost tal za vodo in zrak). Navedene so nekatere možnosti povečanja odpornosti gozdnih tal proti poškodbam. Pomembna faza strojne sečnje je načrtovanje dela. Zaradi heterogenosti gozdnih tal je nemogoče vnaprej natančno prostorsko opredeliti bolj in manj primerna delovišča za strojno sečnjo. Kot smiseln kriterij primernosti strojne sečnje na določenem rastišču predlagamo še sprejemljivo poškodovanost tal in sestoja % primeren kazalnik se zdi dovoljena globina kolesnic. Ključne besede: poškodbe gozdnih tal, strojna sečnja, organska snov, tekstura tal, voda v tleh Objavljeno v DiRROS: 20.06.2018; Ogledov: 3750; Prenosov: 799 Celotno besedilo (300,26 KB) |
22. Pregled uporabljenih metod modeliranja skalnih podorov v SlovenijiBarbara Žabota, Milan Kobal, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Skalni podori spadajo med najpogostejše naravne nesreče predvsem v gorskem svetu, saj jih je zaradi hipne sprožitve praktično nemogoče napovedati vnaprej, posledično pa predstavljajo pomembno grožnjo ljudem in njihovi infrastrukturi. Z različnimi prostorskimi modeli lahko učinkovito modeliramo območja proženja, premeščanja in odlaganja skalnih podorov in tako prepoznamo ključna ogrožena območja. V članku so predstavljene glavne skupine modelov modeliranja skalnih podorov ter njihova uporaba na območju Slovenije. Ključne besede: naravne nesreče, pobočni procesi, skalni podori, modeliranje, geografski informacijski sistemi Objavljeno v DiRROS: 07.03.2018; Ogledov: 3853; Prenosov: 815 Celotno besedilo (473,92 KB) |
23. Vpliv talnih lastnosti na pojavljanje zemeljskih plazov v SlovenijiČrt Šuštar, Milan Kobal, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na podlagi baze Uprave RS za zaščito in reševanje smo analizirali, kako različni talni dejavniki (globina, organska snov, tekstura, sposobnost tal za zadrževanje vode ter razred/tip tal) vplivajo na pojavljanje zemeljskih plazov v Sloveniji. Sloje smo analizirali v programskem okolju GIS. Na osnovi statističnega %2 testa homogenosti smo ugotovili statistično značilen vpliv vseh talnih lastnosti, vključenih v analizo. Glede na globino tal se plazovi statistično značilno pogosteje od pričakovanega pojavljajo na tleh, globine 0%70 cm, glede na povprečno organsko snov gornjega horizonta tal na slabo in srednje humoznih tleh, glede na teksturo tal v razredih srednje težkih ter srednje težkih in težkih tal, glede na efektivno poljsko kapaciteto pa v srednjem razredu (80%150 mm). V primeru talnih tipov smo ugotovili, da je matična podlaga eden izmed glavnih vplivnih dejavnikov. V prihodnje predlagamo uporabo analiziranih talnih dejavnikov pri izdelavi kart verjetnosti za pojavljanje zemeljskih plazov, ki bi bile podlaga za izločanje varovalnih gozdov, ki ščitijo pred zemeljskimi plazovi. Ključne besede: zemeljski plazovi, varovalni gozd, talni dejavniki, kataster zemeljskih plazov, pedološka karta Objavljeno v DiRROS: 13.02.2018; Ogledov: 3664; Prenosov: 738 Celotno besedilo (613,59 KB) |
24. RivLaBob : Odnos človek - bober v obvodni krajini na porečju KrkeMiha Robar, Gregor Senegačnik, Lea Hrastovšek, Luka Jernejčič, Blaž Rekanje, Klavdija Zupančič, Klemen Juršič, Miha Ogorelec, Rudi Kraševec, Rok Medved, Urša Fležar, Marija Černe, Milan Kobal, 2017, poljudni članek Ključne besede: bober, projekti, porečje reke Krke Objavljeno v DiRROS: 03.09.2017; Ogledov: 3723; Prenosov: 720 Celotno besedilo (140,01 KB) |
25. |
26. On the use of R programming language in the analyses of spatial dataMilan Kobal, Andrej Ceglar, Klemen Eler, Barbara Medved Cvikl, Luka Honzak, Primož Simončič, David Hladnik, 2013, izvirni znanstveni članek Povzetek: R is a powerful and increasingly popular programming language with strong graphical and presentation features and large expanŽdability. Although primarily intended for statistical computing, R has paved its way to the field of GIS through the development of specialized extension packages. It offers a wide range of functions at all GIS levels: data acquisition, data manipulation, graphical reŽpresentation and quantitative analysis. The paper presents R as an open source alternative to the existing commercial GIS software. It proves especially well when advanced quantitative methods on spatial data are needed (e.g. spatial modelling). We demonstrate R capabilities through spatial analysis of forest area in Snežnik (South Slovenia), where the possibilities of data import, conversion and export into various GIS formats and possibilities of geostatistics, spatial modelling and spatial visualization are demonstrated. Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 5148; Prenosov: 2701 Celotno besedilo (2,43 MB) |
27. Vegetacijske, talne in hidrološke razmere ter spremljanje stanja gozdov v GGE Osankarica na Pohorju : (5. delavnica Javne gozdarske službe na OE ZGS Maribor)Lado Kutnar, Urša Vilhar, Mihej Urbančič, Mateja Cojzer, Milan Kobal, Ljubo Cenčič, Primož Simončič, 2013, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci Ključne besede: gozdovi, vegetacija, hidrologija, tla, pedologija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2978; Prenosov: 731 Celotno besedilo (7,34 MB) |
28. Ocenjevanje natančnosti deblovnic in volumenskih funkcijDavid Hladnik, Milan Kobal, 2012, izvirni znanstveni članek Povzetek: Primerjali smo postopke za ocenjevanje volumna debeljadi jelke na podlagi Huberjevega, Smalianovega in Newtonovega obrazca. Podatke za primerjavo smo dobili z interpolacijo kubičnih zlepkov na podlagi merjenja posekanih dreves. Newtonov in Huberjev postopek sta bila najnatančnejša pri ocenjevanju volumnovstarih jelk (starost do 200 let, povprečni premer 59 cm). Na podlagi izračunanih volumnov smo ocenjevali volumne stoječih dreves v sklopu gozdne inventure. Slovenske Čoklove tarife (1959) so se kljub svoji preprosti zasnovi izkazale s sprejemljivo natančnostjo (povprečno odstopanje v odstotkih od povprečnega volumna < 1 %, R2=0.87). Delež pojasnjene variabilnosti volumnov dreves se je povečal za 5 % pri dvovhodnih deblovnicah in za 11 % pri triparametrskih volumenskih funkcijah. Ključne besede: volumen debeljadi, tarife, volumenske funkcije, jelka, Abies alba Mill. Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4350; Prenosov: 1865 Celotno besedilo (882,11 KB) |
29. |
30. Stand diversity in the Dinaric fir-beech forestsMilan Kobal, David Hladnik, 2009, izvirni znanstveni članek Povzetek: Data from forest research and permanent sampling plots were used to quantify stand structure and forest diversity in uneven-aged Dinaric silver fir and beech forest at the level of forest management unit. The study examined the indicators that are expected to be used in the monitoring of biodiversity and the favourable conservation status of forest habitat types in Natura 2000 sites. By comparing the present and past stand structures, it was possible to establish the developmental dynamics of the stands and the changes of structure indices of the forest stands on the 2-hectare research plots in the last 50 years. We adopted the indicators for the assessment of biotic and stand structure diversity based on tree species composition, stand densities, mean DBH and coefficient of variation, species and DBH-based Shannonćs index, spatial mingling and size differentiation of trees on the permanent sampling plots. The indicators confirmed stand structural diversity in four forest management classes of uneven-aged Dinaric fir-beech forests in the Leskova dolina (valley) of the Sneznik-Javorniki high Karst region. Continuous forest inventory and the presented indicators of stand structure and diversity may potentially represent the framework for the monitoring of the favourable conservation status of forest habitat types. Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4133; Prenosov: 1818 Celotno besedilo (891,28 KB) |