Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Gazić Barbara) .

1 - 10 / 36
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Neoadjuvant chemotherapy in 13 patients with locally advanced poorly differentiated thyroid carcinoma based on Turin proposal : a single institution experience
Nikola Bešić, Marta Dremelj, Andreja A. Schwarzbartl-Pevec, Barbara Gazić, 2015, izvirni znanstveni članek

Povzetek: There is a paradigm that chemotherapy is ineffective in thyroid carcinoma. The aim of our study was to find out whether neoadjuvant chemotherapy before thyroid surgery had an effect on the size of primary tumour in patients with poorly differentiated thyroid carcinoma (PDTC) based on Turin proposal. Patients and methods. Altogether, 13 patients (8 women, 5 men; median age 61 years) with PDTC based on Turin proposal were treated with neoadjuvant chemotherapy between 1986 and 2005. Tumour diameter was from 4.5 to 18 cm (median 9 cm). Regional and distant metastases were detected in 6 and 9 patients, respectively. Eight patients had pT4 tumour. Results. Altogether, 29 (range 1%5) cycles of chemotherapy were given. Tumour diameter decreased in all the patients and by more than 30% in 5 patients (= 38%). Two of these five patients had also preoperative external beam irradiation (EBRT). Total thyroidectomy, lobectomy and neck dissection were performed in 10, 3 and 5 cases, respectively. R0 and R1 resection was done in 5 and 8 cases, respectively. Eight patients had postoperative EBRT of the neck and upper mediastinum. The 5-year and 10-year cause-specific survival rates of patients were 66% and 20%, respectively. Conclusions. After neoadjuvant chemotherapy a partial tumour regression was observed in 38% of patients with PDTC based on Turin proposal.
Ključne besede: poorly differentiated thyroid carcinoma, neoadjuvant, chemotherapy, survival
Objavljeno v DiRROS: 22.04.2024; Ogledov: 21; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (459,46 KB)

2.
3.
Histološka diagnostika raka dojk
Barbara Gazić, 2023, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: rak dojk, diagnostični postopki, register raka
Objavljeno v DiRROS: 08.01.2024; Ogledov: 158; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (221,64 KB)

4.
5.
6.
7.
8.
Napovedna vrednost izraženosti androgenskega receptorja za razsoj v kosti pri trojno negativnem raku dojk
Petra Ilenič, Ajda Herman, Erik Langerholc, Barbara Gazić, Boštjan Šeruga, 2022, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci

Ključne besede: onkologija, rak dojke, kemoterapija
Objavljeno v DiRROS: 27.01.2023; Ogledov: 316; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (47,32 KB)

9.
Vpliv opustitve dopolnilne kemoterapije na preživetje bolnic z zgodnjim ER+/HER2+ rakom dojk
Valentina Jerič Horvat, Damjan Manevski, Barbara Gazić, Primož Drev, Domen Ribnikar, Erika Matos, Boštjan Šeruga, 2022, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci

Ključne besede: onkologija, rak dojke, kemoterapija
Objavljeno v DiRROS: 27.01.2023; Ogledov: 370; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (47,33 KB)

10.
Histološka diagnostika raka dojk
Barbara Gazić, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Povzetek: Diagnozo raka dojk postavi patolog na osnovi mikroskopskega pregleda vzorca tkiva. Patolog na podlagi histološkega pregleda tkiva določa oz. meri tudi klasične prognostične dejavnike in prediktivne dejavnike in jih poda v standardiziranem histološkem izvidu. Na podlagi histološkega izvida načrtujemo zdravljenje bolnic oz. bolnikov z rakom dojk. Patolog določi histološki tip tumorja, stopnjo malignosti tumorja, velikost tumorja, prizadetost pazdušnih bezgavk, prisotnost invazije v limfne in/ali krvne žile, estrogenske in progesteronske receptorje, status HER2 in proliferacijski indeks MIB1. Za bolnice z majhnim tveganjem za ponovitev bolezni, na zahtevo onkologa, pripravi vzorec tumorskega tkiva za molekularno preiskavo 'Mammaprint' ali 'Oncotype DX ' in ga pošlje v tujino, kjer preiskave opravljajo. Bolnicam oz. bolnikom s trojno negativnim umorjem in razširjeno boleznijo določi delež PD-L1 pozitivnih tumorskih in/ali imunskih celicah, v primeru klinične indikacije pa pripravi tudi vzorec tumorskega tkiva za določitev prisotnosti mutacij v genu PIK3CA z molekularnimi preiskavami. Poleg prognostičnih in prediktivnih dejavnikov, ki odločilno vplivajo na sistemsko zdravljenje, patolog izmeri oddaljenosti tumorja od kirurških robov in v izvidu poroča o prisotnosti zasevkov v odstranjenih pazdušnih bezgavkah, da lahko načrtujemo dodatno kirurško zdravljenje, če je potrebno. Če je bila bolnica zdravljena z neoadjuvantno kemoterapijo, patolog oceni, ali je v vzorcu dojke ali bezgavk ostanek invazivnega tumorja oz. kakšna je stopnja regresije tumorja po zdravljenju.
Ključne besede: rak dojk, diagnostika, javno zdravje
Objavljeno v DiRROS: 22.12.2022; Ogledov: 437; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (74,80 KB)

Iskanje izvedeno v 0.48 sek.
Na vrh