Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "author" (Ga��perin Mojca) .

191 - 200 / 218
First pagePrevious page13141516171819202122Next pageLast page
191.
Uporaba COX-2 selektivnih nesteroidnih antirevmatikov pri rakavih bolnikih
Mojca Golja, 2003, review article

Abstract: Avtorica opisuje novejše nesteroidne antirevmatike, ki jih imenujemo koksibi. Opisani so mehanizmi delovanja klasičnih nesteroidnih antirevmatikov in koksibov. Čeprav imajo klasični nesteroidni antirevmatiki še vedno pomembno vlogo pri lajšanju bolečin in vnetja predvsem pri različnih revmatskih boleznih in bolečinskih sindromih, je znano, da njihovo uporabo omejujejo neželeni učinki, predvsem na zgornjih prebavilih, vplivajo pa tudi na ledvičnoin srčno delovanje. Zato so navedeni nekateri epidemiološki podatki predvsem o gastroenteroloških neželenih učinkih klasičnih nesteroidnih antirevmatikov. Navedeno je tudi nedavno spoznanje, da encim ciklooksiogenaza (COX) sestoji iz dveh izomer, COX-1 in COX-2, kar je botrovalo aktivnemu, na molekularni ravni temelječemu razvoju novih nesteroidnih antirevmatikovselektivnih zaviralcev COX-2 ali koksibov. Vloga koksibov, ki sepri nas uporabljajo kot simptomatska zdravila predvsem pri revmatoidnem artritisu in osteoartrozi, je bolj ali manj razčiščena in jasna. Druge možnosti za njihovo uporabo pa še niso dovolj raziskane, vendar o tem potekajoštevilne raziskave na različnih področjih. Opisana je uporaba koksibov, ki jih vedno pogosteje predpisujejo kot protibolečinska zdravila tudi pri bolnikih z rakom, predvsem pri tistih s kostnimi razsevki, in po raznih operativnih posegih. Koksibe lahko kombiniramo s sistemskim zdravljenjem in obsevanjem. Poleg tega je omenjeno, da je na razpolago vedno več podatkov in dokazov, da imajo koksibi tudi preventivni ter terapevtski učinek pri nekaterih oblikah rakavih obolenj.
Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 2699; Downloads: 592
.pdf Full text (80,35 KB)

192.
Presejanje na okužbo z virusom hepatitisa B in preprečevanje reaktivacije hepatitisa B
Tanja Čufer, Tanja Južnič Šetina, Boštjan Šeruga, Nina Turnšek, Brigita Gregorič, Mojca Matičič, 2011, professional article

Abstract: Septembra 2010 so bile v Zdravniškem vestniku objavljene slovenske nacionalne usmeritve za preprečevanje reaktivacije hepatitisa B pri bolnikih, ki potrebujejo imunosupresivno zdravljenje. Te smernice temeljijo na usmeritvi dveh mednarodnih združenj za preučevanje bolezni jeter, evropskega EASL in ameriškega AASLD in predlagajo presejanje na okužbo z virusom hepatitis B (HBV) pri vseh bolnikih, pri katerih je predvideno imunosupresivno zdravljenje, med katere spada tudi sistemsko zdravljenje raka. Če se pri teh bolnikih ugotovi latentna okužba, se priporoča uvedba protivirusne učinkovine. Protivirusno zdravljenje po podatkih posameznih raziskav in metaanalize 11 raziskav zmanjša tveganje za reaktivacijo hepatitisa B in umrljivost zaradi reaktivacije hepatitisa B, medtem ko značilnega vpliva na skupno umrljivost ni bilo zaznati. Skoraj istočasno je ameriško združenje za klinično onkologijo ASCO objavilo začasna klinična priporočila za presejanje in preprečevanje reaktivacije hepatitisa B pri rakavih bolnikih na citostatskem zdravljenju. V njih je priporočeno presejanje na okužbo s HBV samo pri rakavih bolnikih z velikim tveganjem za kronično okužbo s HBV ter pri vseh bolnikih, pri katerih je predvideno zdravljenje z močno imunosupresivnim sistemskim zdravljenjem, kot je visokodozna kemoterapija s presaditvijo matičnih krvotvornih celic ali zdravljenje limfomskih bolnikov z rituksimabom. Profilaktičnega zdravljenja z lamivudinom ta skupina ne priporoča pri vseh bolnikih z latentno okužbo, ampak svetuje individualni razmislek o zdravljenju, ki naj temelji na tehtanju koristi in slabosti zdravljenja z lamivudinom pri vsakem posameznem bolniku. Ti dve objavi in njuna ne povsem enoznačna priporočila postavljajo pred slovenske onkologe vprašanje o najprimernejši oskrbi bolnikov v trenutni vsakodnevni klinični praksi. Zato smo v okviru ozke skupine strokovnjakov internistične onkologije in infektologije novembra 2010 pripravili okroglo mizo, katere sklepe objavljamo v tem prispevku. Za jasne sklepe o tem, ali je smiselno presejanje na okužbo s HBV pri vseh rakavih bolnikih na sistemskem zdravljenju, ter o varnosti in učinkovitosti protivirusnega zdravljenja pri kroničnih nosilcih HBV potrebujemo dodatne podatke, pridobljene v okviru prospektivnih kliničnih raziskav. Tudi v Sloveniji bomo izvedli prospektivno klinično raziskavo, ki nam bo odgovorila na vprašanje o pojavnosti kroničnih nosilcev HBV med našimi bolniki z limfomi in solidnimi raki ter nam dala podatke o učinkovitosti in varnosti protivirusnega predčasnega zdravljenja oz. kemoprofilakse pri naših bolnikih. Samo na lastnih izsledkih, pridobljenih v okviru načrtovane prospektivne študije, in ob upoštevanju izsledkov dodatnih, že potekajočih mednarodnih kliničnih raziskav bo mogoče oblikovati jasna in dokončna priporočila o presejanju in preprečevanju reaktivacije hepatitisa B pri slovenskih bolnikih z rakom, ki se sistemsko zdravijo.
Keywords: diagnostika, zdravljenje, preventiva
Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 3177; Downloads: 812
.pdf Full text (223,74 KB)

193.
Program ZORA : najpogostejša vprašanja žensk z odgovori
Mojca Florjančič, Marjetka Uršič-Vrščaj, Maja Primic-Žakelj, 2008, professional article

Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 3051; Downloads: 766
.pdf Full text (222,26 KB)

194.
Priporočila za uporabo rastnih dejavnikov za eritrocite pri sistemsko zdravljenih bolnikih z rakom
Mojca Humar, Tanja Čufer, 2009, professional article

Abstract: Rastni dejavniki za eritrocite (eritropoetini) so naravne beljakovine, ki jih večinoma tvorijo ledvice in ki sodelujejo pri uravnavanju tvorbe rdečih krvničk. Pri onkoloških bolnikih je vzrokov za razvoj anemije več. Pri kroničnih boleznih je najpogostejša normocitna in normokromna anemija, ki nastane zaradi slabšega odziva na eritropoetine in zaradi motene vgradnje železa v hemoglobin. Korekcija anemije izboljša kakovost življenja in zmanjša hipoksijo tumorja, s čimer naj bi se, glede na nekatere študije, povečala učinkovitost sistemskega in obsevalnega zdravljenja. Po začetnem navdušenju nad sintetičnimi eritropoetini (EPA), ki so se pokazali učinkoviti pri izboljšanju kakovosti življenja rakavih bolnikov z anemijo, pa je bilo v zadnjih letih objavljenih kar nekaj velikih raziskav, ki so pokazale več neželenih učinkov, predvsem trombemboličnih zapletov, in trend k slabšemu preživetju pri bolnikih na EPA. To je privedlo do močno okrnjenih priporočil za njihovo uporabo. Danes se uporaba EPA za korekcijo anemije priporoča samo pri bolnikih na specifičnem zdravljenju raka, katerega cilj ni ozdravitev. Zdravilo se uvede le ob simptomatski anemiji, odmerek se skrbno titrira do tarčnega Hb 120 g/L, pri večjih vrednostih Hb pa se EPA ne uporabljajo. Uporabo EPA je treba skrbno pretehtati pri bolnikih s tveganjem za razvoj trombemboličnih dogodkov. Za zdaj ne vemo, ali je nakazano slabše preživetje posledica stimulacije rasti tumorskih celic ali več neželenih učinkov, zlasti trombemboličnih zapletov, ob uporabi EPA. Dokončen odgovor na to in tudi podatke o optimalni rabi EPA pri rakavih bolnikih, nam bodo, upajmo, dali izsledki prospektivnih kliničnih raziskav, ki že potekajo.
Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 2696; Downloads: 625
.pdf Full text (453,47 KB)

195.
Samomori med osebami, zbolelimi za levkemijo v otroštvu, v Sloveniji
Mojca Čižek-Sajko, Uršula Julija Sajko, Berta Jereb, 2012, review article

Abstract: Pri osebah, ki so v otroštvu zbolele za rakom, so pogosto prisotne telesne in psihosocialne posledice bolezni ter njenega zdravljenja. Mnoge raziskave so pokazale, da je pri osebah z izkušnjo raka v otroštvu depresivnost in samomorilno vedenje močneje izraženo. V naši raziskavi smo proučili pojavljanje samomorov pri osebah, ki so v otroštvu zbolele za levkemijo, v primerjavi s splošno populacijo v Sloveniji, v obdobju 1978–2010. Pričakovano število samomorov smo izračunali na osnovi kontrolne skupine posameznikov iz splošne populacije, ki je bila s skupino preiskovancev, tj. oseb, ki so v otroštvu zbolele za levkemijo, izenačena po spolu, starosti ob začetku opazovanja, letu začetka opazovanja in dolžini opazovanja. Raziskava je pokazala, da med tistimi, ki so v otroštvu zboleli za levkemijo, v letih 1978–2010 nobena oseba ni storila samomora, kar se statistično značilno ne razlikuje od pričakovanega števila samomorov (0,448) v primerljivi splošni populaciji v Sloveniji. Ugotovitve raziskave nakazujejo, da kljub znano bolj izraženem samomorilnem vedenju med preživelimi raka v otroštvu v Sloveniji v primerjavi s splošno populacijo pojavljanje samomorov pri osebah, zbolelih za levkemijo v otroštvu, ni pogostejše kot v splošni populaciji.
Keywords: levkemija, preživeli bolniki, samomori
Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 2730; Downloads: 730
.pdf Full text (275,76 KB)

196.
Preprečevanje in zdravljenje gripe pri onkoloških bolnikih
Mojca Rajter, Tomaž Jurca, 2001, professional article

Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 2138; Downloads: 540
.pdf Full text (83,35 KB)

197.
198.
Gorsko kolesarjenje v naravnem okolju v Sloveniji
Peter Zajc, Mojca Golobič, Andrej Bončina, 2018, original scientific article

Abstract: Gorsko kolesarjenje postaja vse bolj množično. Umeščanje te dejavnosti v prostor je zahtevno zaradi različnih interesov med uporabniki prostora ter zapletene pravne ureditve. Za gorske kolesarje so med različnimi potmi najbolj zaželene enoslednice, to so ozke, razgibane in utrjene poti iz naravnih materialov. Analizirali smo pravno ureditev gorskega kolesarjenja v naravnem okolju v Sloveniji, in sicer na nacionalni in lokalni ravni. Na primeru dveh testnih tras na območju zahodnega Pohorja, ki sta potekali skoraj izključno v gozdnem prostoru, smo preverili možnosti umeščanja gorskokolesarskih poti v naravno okolje. Pri tem smo postavili hipotezo, da ob doslednem upoštevanju pravnih predpisov umeščanje enoslednic v naravno okolje ni mogoče. Prvi del raziskave je temeljil na analizi pravnih predpisov in primerjavi ureditve v treh drugih srednjeevropskih državah. Za drugi del raziskave smo izbrali testni trasi ter zbrali in analizirali vse dostopne prostorske podatke. Obe trasi smo terensko pregledali in ju ocenili po izdelanem postopku, ki obsega šest korakov. Vse prostorske podatke smo obdelali v geografskem informacijskem sistemu. Pregled pravnih predpisov, ki ureja to področje, kaže na nedosledno rabo pojmov in različne možnosti razlag pravnih predpisov glede umeščanja gorskega kolesarjenja v naravno okolje v Sloveniji. Z analizo testnih tras smo ovrgli postavljeno hipotezo, saj smo ugotovili, da je umeščanje enoslednic v naravno okolje mogoče, vendar smo pri tem opozorili na pomembne omejitve in nejasnosti.
Keywords: kolesarjenje, narava, planinske poti, gozdne vlake, Pohorje
Published in DiRROS: 13.02.2018; Views: 4417; Downloads: 901
.pdf Full text (325,35 KB)

199.
Zdravila za podporno in paliativno zdravljenje
Jožica Červek, Mojca Simončič Godnič, Jernej Benedik, Maja Ebert Moltara, Jasenka Gugić Kevo, Slavica Lahajnar, Petra Tavčar, Marjana Bernot, 2017, not set

Abstract: Na podlagi dostopnosti in registracije zdravil v Sloveniji smo leta 2008 izdali prvi nacionalni seznam ključnih zdravil za obravnavo najpogostejših simptomov in sindromov pri bolnikih z rakom. Prvo dopolnitev smo opravili januarja 2012, z 2. izdajo. V tokratni, 3. izdaji smo simptome povezali v smiselna poglavja, nekatere dodali in seznam dopolnili z novimi zdravili, ki so trenutno dostopna in registrirana pri nas.
Keywords: paliativna oskrba, zdravila, podporno zdravljenje, onkološko zdravljenje
Published in DiRROS: 27.12.2017; Views: 4053; Downloads: 884
.pdf Full text (265,82 KB)

200.
Slovenske smernice sistemskega zdravljenja pljučnega raka 2017
Mojca Unk, Katja Mohorčič, Ilonka Osrajnik, Tanja Čufer, 2017, professional article

Abstract: Rak pljuč je najbolj pogost rak (če upoštevamo nemelanocitni rak kože) in smrt zaradi raka pljuč je najbolj pogost vzrok smrti zaradi raka na svetu. V Sloveniji je po pogostosti na 4. Mestu in najbolj pogost vzrok smrti zaradi raka. Slabo preživetje bolnikov z rakom pljuč (5 letno srednje preživetje je okoli 12 %) v preteklosti se z uporabo novih sistemskih zdravljen v zadnjem času izboljšuje. Sistemsko zdravljenje je pomemeben del zdravljenja raka pljuč v vseh stadijih bolezni in pri vseh patohistoloških podtipih. Sistemsko zdravljenje na osnovi platine po operaciji v sklopu adjuvantnega zdravljenja se priporoča pri večini bolnikov. Kemoterapija se uporabija sočasno sz radioterapijo pri lokalno napredovali bolezni. Sistemsko zdravljenje je osnova zdravljenja razširjene bolezni. Vrsta sistemskega zdravljnja je odvisna od patohistološkega podtipa, molekularne analize, starosti, splošnega stanja zmogljivosti, sočasnih obolenj in bolnikovih želja. Sistemsko terapijo naj bi prejeli vsi bolniki z razširjeno boleznijo s PS 0-2. Zaželjeno je, da se način zdravlejnja določi na multidisciplinarnem konziliju, izvaja pa specialist internist onkolog, z znanjem in izkušnjami glede sistemske terapije. Slovenske smernice obravnave pljučnega raka so bile zadnjič objavljene leta 2006. V pripravi so nove celostne smernice obravnave raka pljuč v Sloveniji. V članku predstavljamo posodobljenje smernice sistemskega zdravljenja, ki so plod sodelovanja strokovnjakov treh ustanov, ki se ukvarjajo s sistemskim zdravljenjem raka pljuč v Sloveniji: Onkološki inštitut Ljubljana, Univerzitetna klinika Golnik in Univerzitetni klinični center Maribor.
Keywords: rak pljuč, sistemsko zdravljenje, smernice
Published in DiRROS: 13.12.2017; Views: 4457; Downloads: 1022
.pdf Full text (227,34 KB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top