211. Biotska pestrost gozdov v novejših mednarodnih in domačih pravnih dokumentihFranc Ferlin, Nike Krajnc, Lado Kutnar, Matjaž Čater, 1999, strokovni članek Povzetek: Članek obravnava naslednje mednarodne pravne akte in strate{ke dokumente s podro~ja biotske pestrosti: Konvencijo o biotski pestrosti, Konvencijo o varstvu Alp s Protokolom o gorskem gozdu, Agendo 21, Resolucije o varovanju gozdov v Evropi, Vseevropsko strategijo o biotski in krajinski pestrosti in njen delovni program, Strategijo EU o biotski pestrosti in Gozdarsko strategijo EU. Med doma~imi pravnimi akti ~lanek obravnava Zakon o varstvu okolja in Zakon o ohranjanju narave ter Zakon o gozdovih in Program razvoja gozdov v Sloveniji. Slovenska gozdarska zakonodaja in politika `e vsebujeta ve~ino mednarodno sprejetih na~el, priporo~il in zavez glede ohranjanja biotske pestrosti in trajnostne rabe njenih sestavin. Temeljne mednarodne zaveze, ki se {e ne uresni~ujejo, so naslednje: ugotavljanje in spremljanje biotske pestrosti gozdov z ocenjevanjem stanja na dr`avni ravni, ustanavljanjezavarovanih obmo~ij (naravnih parkov) ter zagotavljanje prora~unskih spodbud za uporabo okolju prijaznih tehnologij v gorskih obmo~jih, vklju~no z nekaterimi stro`jimi dolo~bami Protokola o gorskem gozdu.Slovenska gozdarska politika na podro~ju biotske pestrosti je okvirno usklajena z najnovej{imi strate{kimi usmeritvami EU, doma~a gozdarska zakonodaja in zakonodaja s podro~ja ohranjanja narave pa nista ustrezno usklajeni.
Ključne besede: bukev, biotska pestrost, pravni dokument, strateški dokument, gozdarska politika, politika ohranjanja, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4624; Prenosov: 1905
 Celotno besedilo (1,85 MB) |
212. |
213. Translokacija bakra iz zaščitenega lesa, izpostavljenega glivam razkrojevalkam lesaMiha Humar, Franc Pohleven, Polona Kalan, Sam Amartey, 2002, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na področju zaščite lesa se v zadnjem času pojavljajo na baker odporni sevi gliv, kar v praksi predstavlja velik problem. Tolerantne glive ogrožajo zaščiten les v uporabi z običajno trajnostjo nad 30 let, saj les okužen s tolerantnimi sevi gliv lahko propade že v nekaj letih. Mehanizmi tolerantnosti še niso povsem pojasneni. Velik pomen se pripisuje oksalni kislini, ki jo intenzivno tvorijo tolerantne glive. Z laboratorijskimi poskusismo ugotovili, da je poleg tega mehanizma pomemben tudi aktivni transport bakra v micelij gliv. Pri glivah, ki ne izločajo oksalne kisline, jetranslokacija bakra povzročena z difuzijo
Ključne besede: zaščita lesa, tolerantnost na baker, oksalna kislina, Antrodia vaillantii
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4617; Prenosov: 1930
Celotno besedilo (540,19 KB) |
214. |
215. |
216. Učinki ozona v troposferi na navadno dobrovito (Viburnum lantana L.)Tomaž Remic, Helena Šircelj, Boris Turk, Franc Batič, 2002, izvirni znanstveni članek Ključne besede: bioindikacija, onesnaženost ozračja, vpliv na rastline, pigmenti, askorbinska kislina, navadna dobrovita, Viburnum lantana
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4408; Prenosov: 1897
Celotno besedilo (903,66 KB) |
217. Ugotovitev vzrokov poškodovanosti gozdov v okolici rudnika urana Žirovski vrhMarjan Šolar, Dušan Jurc, Franc Batič, Blanka Druškovič, 1987, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: poškodbe gozdov, uran, rudnik urana, Žirovski vrh
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2431; Prenosov: 585
Celotno besedilo (2,51 MB) |
218. |
219. Spremljava in preizkušanje kemičnih sredste v gospodarjenju z gozdovi : raziskovalna nalogaMarjana Pavle, Franc Batič, Mihej Urbančič, Tone Kralj, 1990, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: zamenjava vegetacije, varstvo okolja, herbicidi, gozdarstvo, plevel
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3094; Prenosov: 587
Celotno besedilo (4,20 MB) |
220. |
