1. Program spremljanja kakovosti morja in vnosov onesnaženja s kopnega v skladu z Barcelonsko konvencijo : letno poročilo 2010Valentina Turk, Oliver Bajt, Patricija Mozetič, Mateja Poje, Andreja Ramšak, Milijan Šiško, Alenka Malej, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Slovenija kot članica programa Združenih narodov za okolje (UNEP) in podpisnica Konvencije o varovanju Sredozemskega morja pred onesnaženjem (Barcelonska konvencija) aktivno sodeluje v programu Sredozemskega akcijskega načrta (MAP-Mediterranean Action Plan). Program Spremljanja stanja okolja (MED POL program) izvajamo s finančno pomočjo Ministrstva za okolje in prostor R Slovenije, Agencije RS za okolje. Poročilo vključuje rezultate mikrobioloških analiz kakovosti kopaliških vod, fizikalno-kemične in biološke analize morske vode za oceno stopnje evtrofikacije, rezultate policikličnih in aromatskih ogljikovodikov, kadmija in živega srebra v sedimentu in morskih organizmih (školjkah), oceno vnosa s kopenskih točkovnih virov onesnaženja v morje in rezultate analiz biomonitoringa za oceno bioloških posledic onesnaženja na morskih organizmih.
Ključne besede: varstvo narave, kakovost morja, kontrola kakovosti, morje, onesnaževanje, ekologija morja, biomonitoring, monitoring, evtrofikacijski monitoring, indeks trofičnosti, evtrofizacija, trofični indeks, Tržaški zaliv, Barcelonska konvencija, Jadransko morje
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 681; Prenosov: 475
 Celotno besedilo (1,47 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Določanje dobrega okoljskega stanja. Poročilo za člen 9 Okvirne direktive o morski strategiji : zaključno poročilo 2012Martina Orlando-Bonaca, Lovrenc Lipej, Alenka Malej, Janja Francé, Branko Čermelj, Oliver Bajt, Nives Kovač, Borut Mavrič, Valentina Turk, Patricija Mozetič, Andreja Ramšak, Tjaša Kogovšek, Milijan Šiško, Vesna Flander-Putrle, Mateja Grego, Tinkara Tinta, Boris Petelin, Martin Vodopivec, Maja Jeromel, Urška Martinčič, Vlado Malačič, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Deskriptor 1: Biotska raznovrstnost se ohranja. Kakovost in prisotnost habitatov ter razporeditev in številčnost vrst so v skladu s prevladujočimi fiziografskimi, geografskimi in podnebnimi pogoji.
»Presojo je treba opraviti na več ekoloških ravneh: na ravni ekosistemov, habitatov (vključno z njimi povezanimi združbami na nivoju biotopov) in vrst, ki so upoštevane v strukturi tega dela ob upoštevanju točke 2 dela A. Za nekatere vidike tega deskriptorja je potrebna dodatna znanstvena in tehnična podpora. Pri obravnavi širšega obsega deskriptorja je treba ob upoštevanju Priloge III k Direktivi 2008/56/ES določiti prioritete med elementi biotske raznovrstnosti (vrste, habitati in ekosistemi). To omogoča prepoznavanje tistih elementov in območij, kjer vplivi in grožnje nastajajo, poleg tega pa podpira opredelitev ustreznih kazalcev med izbranimi merili, primernimi za zadevna območja in elemente biotske raznovrstnosti. Obveznost regionalnega sodelovanja iz členov 5 in 6 Direktive 2008/56/ES je neposredno povezana z izbiro elementov biotske raznovrstnosti znotraj regij, podregij in pododdelkov, kjer je mogoče, pa tudi z vzpostavitvijo referenčnih razmer v skladu s Prilogo IV k Direktivi 2008/56/ES. Modeliranje z uporabo platforme geografskega informacijskega sistema je lahko uporabna podlaga za določanje območja razširjenosti elementov biotske raznovrstnosti ter človekovih dejavnosti in pritiskov zaradi teh dejavnosti, ob upoštevanju, da se vse mogoče zajete napake ustrezno ocenijo in opišejo ob uporabi rezultatov. Ti podatki so pogoj za ekosistemsko upravljanje človekovih dejavnosti in za razvoj s tem povezanih prostorskih orodij.«
Ključne besede: morje, obalno morje, onesnaževanje morja, plankton, hranilne snovi, ekološki parametri, onesnažila, onesnaževalci, biocenoze, okvirna direktiva o morski strategiji, poročila, onesnaženost, kvaliteta okolja, morska strategija, deskriptorji
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 671; Prenosov: 588
Celotno besedilo (3,68 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Strokovne podlage za implementacijo Okvirne direktive o morski strategiji (2008/56/ES) : zaključno poročilo 2013Martina Orlando-Bonaca, Oliver Bajt, Branko Čermelj, Damir Deželjin, Janja Francé, Tjaša Kogovšek, Nives Kovač, Lovrenc Lipej, Vlado Malačič, Alenka Malej, Borut Mavrič, Patricija Mozetič, Andreja Ramšak, Milijan Šiško, Tinkara Tinta, Valentina Turk, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: V obdobju od 1. septembra do 20. decembra 2013 smo na Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo zelo intenzivno delali na nalogah 1.4.3 (pisanje predloga programa spremljanja stanja za stalno presojo okoljskega stanja in razvoj potrebnih metodologij) in 1.4.7 (priprava podatkovne baze v skladu z zahtevami Evropske Komisije) projektne naloge za izdelavo strokovnih podlag za implementacijo Okvirne direktive o morski strategiji (2008/56/ES) v letu 2013. Z naročnikom smo sodelovali tudi pri nalogi 1.4.4 (priprava vsebin za sodelovanje z javnostmi). K sodelovanju pri nalogah 1.4.1 (sodelovanje pri nadaljnjem poročanju Evropski Komisiji), 1.4.2 (nadaljevanje kvantifikacije okoljskih ciljnih vrednosti), 1.4.5 (usklajevanje z državami regije in podregije), 1.4.6 (zagotovitev strokovne podpore Ministrstvu za kmetijstvo in okolje pri pripravi programov ukrepov), ki predstavljajo delo z naročnikom in drugimi inštitucijami, v tem obdobju nismo bili pozvani.
Ključne besede: morje, obalno morje, onesnaževanje morja, plankton, hranilne snovi, ekološki parametri, implementacije, strokovne podlage, onesnažila, onesnaževalci, biocenoze, okvirna direktiva o morski strategiji, Okvirna vodna direktiva, poročila, onesnaženost, kvaliteta okolja, deskriptorji
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 53; Prenosov: 432
Celotno besedilo (4,33 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. |
6. Poročilo o preskusu št.: LVG 2024-108 : vzorec št. 2024/00625Barbara Piškur, Patricija Podkrajšek, Špela Hočevar, 2024, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, program preiskav, Fusarium circinatum, borov smolasti rak, PCR v realnem času
Objavljeno v DiRROS: 05.09.2024; Ogledov: 100; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Poročilo o preskusu št.: LVG 2024-107 : vzorec št. 2024/00635Barbara Piškur, Patricija Podkrajšek, Špela Hočevar, 2024, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, program preiskav, Fusarium circinatum, borov smolasti rak, PCR v realnem času
Objavljeno v DiRROS: 05.09.2024; Ogledov: 94; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Poročilo o preskusu št.: LVG 2024-106 : vzorec št. 2024/00626Barbara Piškur, Patricija Podkrajšek, Špela Hočevar, 2024, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, program preiskav, Geosmithia morbida, Juglans, PCR v realnem času
Objavljeno v DiRROS: 05.09.2024; Ogledov: 88; Prenosov: 29
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Nevarnosti v morju, ki večinoma to nisoVesna Flander-Putrle, Alenka Malej, Manja Rogelja, 2020, druge monografije in druga zaključena dela Povzetek: Morske trave niso alge, temveč spadajo med cvetnice. Od okoli 60 vrst, ki obstajajo na svetu, samo 4 izvorno uspevajo v Evropi – in vse najdemo tudi v slovenskem morju. To so: prava morska trava (Zostera marina), mala morska trava (Zostera noltii), kolenčasta cimodoceja (Cymodocea nodosa) in pozejdonka (Posidonia oceanica). Za vse so značilni tanki, ozki in dolgi listi. Pri nas tvori največje in najgloblje travnike kolenčasta cimodoceja (Cymodocea nodosa). Prisotnost morske trave je pokazatelj dobre kakovosti obalnega morja, travniki pa so pomemben habitat za številne organizme.
Ključne besede: hidrobiologija, morja, nevarnosti, zmotna prepričanja
Objavljeno v DiRROS: 04.09.2024; Ogledov: 106; Prenosov: 90
Celotno besedilo (6,08 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Global harmful algal bloom : status report 2021Patricija Mozetič, 2021, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: • An extremely variegated picture of harmful algal bloom types and their socio-economic impacts at the regional and subregional scale has emerged from a comprehensive overview of OBIS and HAEDAT data in the period 1985 to 2018.
• The diversity of the HAB events parallels that of the causative species, which show different ranges and ecological characteristics, as well as highly variable responses to environmental changes.
• The intensity and frequency of specific blooms vary at regional and local scale, with increasing or decreasing trends and sudden occasional outbursts, but with no uniform global trend that can be discerned from that of increased observational efforts.
• In many cases intoxications and other adverse effects on human health are kept under control through increased monitoring activities, but impacts on human activities such as aquaculture, fishery, use of natural marine resources and tourism keep on posing economic activities at risk in many regions.
Objavljeno v DiRROS: 02.09.2024; Ogledov: 95; Prenosov: 645
Celotno besedilo (8,01 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
