61. |
62. |
63. |
64. |
65. |
66. Slovenska priporočila za obravnavo kaheksije pri bolnikih z rakomNada Rotovnik-Kozjek, Živa Mrevlje, Barbara Koroušić-Seljak, Katja Kogovšek, Branko Zakotnik, Iztok Takač, Matjaž Horvat, Tadej Dovšak, Vojislav Didanovič, Andrej Kansky, Jožica Červek, Vaneja Velenik, Franc Anderluh, Milena Kerin, Matjaž Sever, Primož Strojan, Borut Štabuc, Mojca Unk, Jernej Benedik, Erik Brecelj, Tadeja Pintar, Lidija Kompan, Marko Novak, Laura Petrica, Denis Mlakar-Mastnak, Brigita Avramović Brumen, Eva Peklaj, Rajmonda Jankovič, Urška Jelenko, Edita Rotner, Sanja Đukić, Petra Tavčar, 2012, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: onkologija, kaheksija, priporočila, klasifikacija Objavljeno v DiRROS: 17.09.2019; Ogledov: 2532; Prenosov: 745 Celotno besedilo (158,92 KB) |
67. |
68. Učinek ultravijoličnega sevanja na smreko (Picea abies (L.) Karst) in posledice za gorski gozdni ekosistemTadeja Trošt Sedej, 2005, izvirni znanstveni članek Povzetek: Rastline, ki uspevajo v gorah, so pogosto izpostavljene stresnim razmeram, predvsem povečani jakosti sevanja UV-B, skrajnim temperaturnim razmeram ter pomanjkanju vode in hranil. Odziv smreke na okoljske razmere je kompleksen. Pri enoletnih iglicah v visokogorju smo izmerili manjšo fotokemično učinkovitost in vsebnost klorofilov, kar kaže na občutljivost mladih iglic, kjer zaščitni mehanizmi še niso dokončno razviti. Pri starejših iglicah razlika ni bila več statistično značilna, zato sklepamo, da se poškodbe v drugem in tretjem letu preprečijo ali popravijo. Pri dveletnih iglicah smreke z visokogorskega rastišča je bil dihalni potencial značilno manjši in vsebnostUV-B absorbirajočih snovi značilno večja, kar pojasnjujemo s tem, da so dveletne iglice z visokogorskega rastišča med tremi starostnimi razredi najbolj odporne proti UV-B sevanju. Iz rezultatov sicer ne moremo sklepati, v kolikšni meri je k odzivu rastline prispeval posamezni stresni dejavnik, vendar lahko trdimo, da je smreka razmeroma dobro prilagojena na velike jakosti UV-B sevanja in stresne razmere, kakršne vladajo v visokogorju. Ključne besede: smreka, Picea abies, drevesa, UV-B sevanje, fotokemična učinkovitost, ETS, UV-B absorbirajoče snovi, vsebnost klorofila, višinski gradient, visokogorsko rastišče, stres Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4604; Prenosov: 1845 Celotno besedilo (313,35 KB) |
69. Biodiversity of types of ectomycorrhizae in a norway spruce stands on PokljukaUrša Vilhar, Igor Smolej, Tadeja Trošt Sedej, Lado Kutnar, Hojka Kraigher, 2004, izvirni znanstveni članek Povzetek: Types of ectomycorrhizae were studied in soil cores from a young regeneration center in an autochthonous Norway spruce stand on Pokljuka (Triglav National Park, 1200 m.a.s.l.). Soil cores of equal volume (274 ml, 0 - 18 cm deep) weretaken from 33 sampling plots. In the samples all the roots were counted and types of ectomycorrhizae briefly characterized. From these data diversity indices (species diversity (d) and Shannon- Weaver index of diversity (H)) were calculated. Interactions among mycorrhizae, light regime and survival of spruce seedlings were studied. Out of about 50,000 root tips approximately 1 %were non-mycorrhizal, 63 % were old unviable mycorrhizae and 36 % were identifiable ectomycorrhizal root tips, forming 27 different types of ectomycorrhizae. Sixteen types of ectomycorrhizae were briefly characterized. The Shannon diversity index for types of ectomycorrhizae was high (3.13) with respect to the above-ground diversity of vegetation (1.7). The direct site factor was shown to be negatively correlated to ~Piceirhiza cornuta. The diffuse site factor was negatively correlated to Cortinarius sp. (obtusus type) and positively correlated to Inocybe sp. The ground vegetation cover waspositively correlated to Piceirhiza gelatinosa and the total vegetation cover to Elaphomyces sp. Ključne besede: ectomycorrhizae, types of ectomycorrhizae, Norway spruce, natural regeneration, Pokljuka Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4295; Prenosov: 1861 Celotno besedilo (1,79 MB) |
70. Raziskave gozdnih tal in rizosfere ter njihov vpliv na nekatere fiziološke parametre gozdnega drevja v izbranih gozdnih ekosistemih, sestojnih tipih in razvojnih stadijih gozda : elaboratHojka Kraigher, Gregor Božič, Matjaž Čater, Miran Čas, Dušan Jurc, Maja Jurc, Polona Kalan, Lado Kutnar, Anton Kralj, Robert Robek, Primož Simončič, Igor Smolej, Mihej Urbančič, Matej Rupel, Jurij Diaci, Helena Šircelj, Tomaž Sinkovič, Cvetka Ribarič-Lasnik, Samar Al Sayegh-Petkovšek, Julija Beričnik-Vrbovšek, Andrej Piltaver, Reinhard Agerer, Tadeja Trošt Sedej, Urša Vilhar, 1999, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdna tla, rizosfera, gozdno drevje, fiziološki parameter, raziskovalna ploskev, Pokljuka, Kočevska Reka, stres, vpliv na gozd Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3747; Prenosov: 994 Celotno besedilo (10,11 MB) |