301. Gorsko kolesarjenje v naravnem okolju v SlovenijiPeter Zajc, Mojca Golobič, Andrej Bončina, 2018, original scientific article Abstract: Gorsko kolesarjenje postaja vse bolj množično. Umeščanje te dejavnosti v prostor je zahtevno zaradi različnih interesov med uporabniki prostora ter zapletene pravne ureditve. Za gorske kolesarje so med različnimi potmi najbolj zaželene enoslednice, to so ozke, razgibane in utrjene poti iz naravnih materialov. Analizirali smo pravno ureditev gorskega kolesarjenja v naravnem okolju v Sloveniji, in sicer na nacionalni in lokalni ravni. Na primeru dveh testnih tras na območju zahodnega Pohorja, ki sta potekali skoraj izključno v gozdnem prostoru, smo preverili možnosti umeščanja gorskokolesarskih poti v naravno okolje. Pri tem smo postavili hipotezo, da ob doslednem upoštevanju pravnih predpisov umeščanje enoslednic v naravno okolje ni mogoče. Prvi del raziskave je temeljil na analizi pravnih predpisov in primerjavi ureditve v treh drugih srednjeevropskih državah. Za drugi del raziskave smo izbrali testni trasi ter zbrali in analizirali vse dostopne prostorske podatke. Obe trasi smo terensko pregledali in ju ocenili po izdelanem postopku, ki obsega šest korakov. Vse prostorske podatke smo obdelali v geografskem informacijskem sistemu. Pregled pravnih predpisov, ki ureja to področje, kaže na nedosledno rabo pojmov in različne možnosti razlag pravnih predpisov glede umeščanja gorskega kolesarjenja v naravno okolje v Sloveniji. Z analizo testnih tras smo ovrgli postavljeno hipotezo, saj smo ugotovili, da je umeščanje enoslednic v naravno okolje mogoče, vendar smo pri tem opozorili na pomembne omejitve in nejasnosti. Keywords: kolesarjenje, narava, planinske poti, gozdne vlake, Pohorje Published in DiRROS: 13.02.2018; Views: 4384; Downloads: 895 Full text (325,35 KB) |
302. Magnetnoresonančni simulator za potrebe načrtovanja obsevanjaAndrej Breznik, Marko Zaletelj, Irena Oblak, 2017, professional article Abstract: Uporaba magnetnoresonančnega (MR) slikanja v radioterapiji (RT) predstavlja številne uporabne prednosti v procesu izdelave obsevalnega načrta. Pri MR slikanju se predvsem izkorišča boljša kontrastnost in prostorska ločljivost mehkih tkiv v primerjavi s slikanjem z računalniško tomografijo (CT). V prispevku je opisan postopek MR slikanja v procesu RT in predstavljene so razlike med diagnostičnim in radioterapevtskim MR aparatom ter opisane kontraindikacije samih MR preiskav. Namen MR slikanja je pridobitev in zlitje s serijo CT slik, natančno določenega anatomsklega področja v specifičnem radioterapevtskim položaju s pomočjo ustreznih fiksacijskih pripomočkov in tuljav, ki se uporabljajo v procesu RT. Tako zlitje MR in CT slik omogoča natančnejšo vrisovanje tumorja in/ali drugih tarčnih struktur ter sosednjih rizičnih organov. Keywords: radioterapija, magnetnoresonančno slikanje, obsevanje Published in DiRROS: 13.12.2017; Views: 3701; Downloads: 986 Full text (124,69 KB) |
303. Poročilo o spremljanju stanja gozdov za leto 2016 : vsebinsko poročilo o spremljanju stanja gozdov v l. 2016 v skladu s Pravilnikom o varstvu gozdov (2009)Mitja Ferlan, Andrej Grah, Jernej Jevšenak, Tom Levanič, Nikica Ogris, Špela Planinšek, Matej Rupel, Primož Simončič, Iztok Sinjur, Mitja Skudnik, Saša Vochl, Daniel Žlindra, Jure Žlogar, 2017, final research report Keywords: varstvo gozdov, monitoring, meteorologija, letni prirastek, poročila Published in DiRROS: 03.10.2017; Views: 3228; Downloads: 1059 Full text (8,54 MB) This document has many files! More... |
304. Primerjava naravne in umetne obnove po vetrolomih iz leta 2008Gal Fidej, Andrej Rozman, Jurij Diaci, 2017, original scientific article Abstract: Primerjali smo uspeh naravne in umetne obnove po treh vetrolomih v letu 2008. Na vsakem izmed raziskovalnih območij (Črnivec, Trnovski gozd, Bohor) smo leta 2012 zakoličili in analizirali ploskve z naravno in umetno obnovo ter jih ponovno premerili leta 2014. Znotraj ploskev smo zakoličili manjše vegetacijske ploskvice, na katerih smo popisali zeliščno plast in gostote mladja. Povprečna gostota samoniklega naravnega mladja šest let po ujmi je znašala 14.000 osebkov na hektar. Samoniklo mladje je bilo prostorsko neenakomerno porazdeljeno, kar nakazuje razlike med mikrorastišči. Ugotovili smo slabši uspeh obnove na južnih pobočjih, mestih, ki so bolj oddaljena od semenskih dreves in gozdnega roba, mikrorastiščih brez motenj oz. posebnosti in na večjih nadmorskih višinah. Na takih rastiščih je saditev smiselna in upravičena. Gostote naravnega samoniklega mladja so bile v pozitivni povezavi, preživetje naravnega dominantnega mladja in sadik pa v negativni s pokrovnostjo zeliščne plasti, prav tako je na preživetje negativno vplivalo objedanje. Višina osebka je bila najbolj značilen dejavnik za napovedovanje preživetja. Stopnja preživetja sadik in dominantnega mladja smreke je bila visoka, medtem ko sta sencozdržni bukev in jelka imeli višjo stopnjo mortalitete. Raziskava potrjuje velik potencial samoniklega naravnega mladja na območjih saditev, ki ga lahko z gojitvenimi deli zaviramo. Navedene so gozdnogojitvene usmeritve za ravnanje po vetrolomih. Keywords: ujma, vetrolom, obnova gozda, naravna obnova, umetna obnova, saditev Published in DiRROS: 03.09.2017; Views: 3490; Downloads: 773 Full text (872,59 KB) |
305. |
306. |
307. |
308. Drugotni nižinski pragozd Krakovo v Krakovskem gozdu : (Mikroflora, vegetacija in ekologija)Stana Hočevar, Franc Batič, Andrej Martinčič, Milan Piskernik, 1980, original scientific article Keywords: mikroflora, rastlinske združbe, vegetacija, ekologija, lišaji, pragozd Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3991; Downloads: 1826 Full text (4,38 MB) |
309. Mraziščni pragozd Prelesnikova koliševka : ( Mikroflora, vegetacija in ekologija)Stana Hočevar, Franc Batič, Andrej Martinčič, Milan Piskernik, 1980, original scientific article Keywords: mikroflora, rastlinske združbe, vegetacija, ekologija, pragozd Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4064; Downloads: 1779 Full text (2,71 MB) |
310. Panonska pragozdova Donačka gora in Belinovec : ( Mikroflora, vegetacija in ekologija)Stana Hočevar, Franc Batič, Andrej Martinčič, Milan Piskernik, 1980, original scientific article Keywords: mikroflora, rastlinske združbe, vegetacija, ekologija, lišaji, pragozd Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4141; Downloads: 1807 Full text (9,84 MB) |