51. |
52. |
53. Uporaba laserskega skeniranja za vrednotenje poškodovanosti dreves zaradi žledolomaAleš Benčina, Milan Kobal, 2019, original scientific article Abstract: Na območju GGE Snežnik smo ocenili poškodovanost krošenj po žledolomu iz leta 2014. Območje smo posneli z laserskim skeniranjem novembra 2013 in aprila 2014. Lidarske podatke smo obdelali v programih ArcMap in CloudCompare. V raziskavo smo vključili 111 dreves, od tega 65 navadnih jelk (Abies alba Mill.) in 46 navadnih bukev (Fagus sylvatica L.). S programom CloudCompare smo izračunali razdalje med točkami, ki so si bile najbližje med oblakoma točk iz let 2013 in 2014. Tako smo ugotovili razdalje poškodovanosti, s katerimi smo ugotovili naslednje: bukve so bile statistično značilno bolj poškodovane kot jelke (p < 0,05). Preverili in statistično potrdili smo povezavo med višino drevesa in poškodbami krošnje (p < 0,05) ter dolžino krošnje in poškodbami krošnje (p < 0,05). Vpliva sestojnega sklepa na poškodovanost krošenj po žledu nismo uspeli statistično značilno potrditi (p > 0,05).
Keywords: lasersko skeniranje, žled, poškodovanost gozdov, geoinformatika, daljinsko zaznavanje
Published in DiRROS: 17.06.2019; Views: 2907; Downloads: 745
 Full text (384,45 KB) |
54. Daljnovodne preseke v gozdnem prostoruNataša Buser, Milan Kobal, 2019, original scientific article Abstract: Prispevek obravnava vidnost daljnovoda v prostoru in v nadaljevanju prikazuje možnost prilagajanja poseka na koridorju daljnovoda, pri čemer so avtorji upoštevali reliefne razmere in različne simulirane višine drevja (od 5 do 35 m). Kot primer je bil izbran odsek obstoječega 220 kV daljnovoda med Hrušico in Postojnskim poljem (skupna dolžina 11.024 m). Vidnosti so bile izračunane znotraj radija moteče razdalje (4.100 m). Daljnovodni stebri (skupaj 30) so bili vidni s 33 % površine, različno široke preseke (pri določenih višinah drevja 15, 25 in 35 m) so bile v povprečju vidne s 30,3 % območja. Dolžina gozdnega roba in površina potrebnega poseka sta bili največji pri najvišjih simuliranih višinah drevja. Razlike v površini poseka so se večale linearno, medtem ko so se razlike v dolžini gozdnega robu eksponentno zmanjševale z večjimi simuliranimi višinami drevja.
Keywords: daljnovodna preseka, vidnost, gozdni rob, krajina, geoinformatika, daljinsko zaznavanje
Published in DiRROS: 20.03.2019; Views: 3050; Downloads: 810
Full text (317,46 KB) |
55. Analiza hudourniških in erozijskih procesov z uporabo posnetkov brezpilotnih letalnikovMilan Kobal, 2019, original scientific article Abstract: Brezpilotni letalniki postajajo vedno pogosteje uporabljena tehnologija pri spremljanju hudourniških in erozijskih procesov. V članku je podrobneje predstavljena uporabnost brezpilotnih letalnikov za spremljanje hudourniških (območje Suhega potoka v Zadnji Trenti) in erozijskih procesov (skalni podor nad vasjo Belca). Snemanje smo izvedli z letalnikoma DJI Phantom 3 Pro ter DJI Mavic Air, talne kontrolne točke zajeli s sprejemnikom GNSS Leica Zeno 20 & Leica GG04 Smart Antenna, oblake točk pa izdelali v programu Pix4Dmapper. Točnost georferenciranja oblakov točk je manjša od 0,016 m (RMSE). Nadmorska višina struge Suhega Potoka v Zadnji Trenti se je glede na leto 2014 zvišala na površini 1,01 ha (v povprečju za 0,31 m) ter glede na leto 2014 znižala na površini 1,31 ha (v povprečju za 0,39 m). Na podlagi razlike digitalnega modela reliefa pred podorom (DMR_0) ter po podoru (DMR_1) sklepamo, da se je na območju skalnega podora Belca skupno porušilo 27068,0 m3 skalnega materiala, in sicer na prvem mestu 18144 m3 in na drugem 8924,2 m3 . Upoštevali smo le območja, kjer se je nadmorska višina znižala za več kot 0,1 m. Uporaba brezpilotnih letalnikov tako v raziskovalnem delu na področju proučevanja hudourniških in erozijskih procesov kot tudi pri ukrepanju in reševanju v primeru različnih naravnih nesreč postaja vedno bolj množična.
Keywords: brezpilotni letalniki, slikovno ujemanje, digitalni model reliefa, hudourniki, erozija
Published in DiRROS: 21.02.2019; Views: 3292; Downloads: 779
Full text (437,93 KB) |
56. Ectomycorrhizae of Norway spruce from its southernmost natural distribution range in SerbiaMarina Katanić, Saša Orlović, Tine Grebenc, Marko Bajc, Saša Pekeč, Milan Drekić, Hojka Kraigher, original scientific article Abstract: Norway spruce (Picea abies Karst.) reaches its southernmost limit in the mountainous regions of south Serbia and Bulgaria. The species is a regionally important timber species for the wood industry and a significant host for various ectomycorrhizal fungi, including edible species. We analysed ectomycorrhizal community and fine root parameters of high continental / subalpine Norway spruce stands at three sites (Stara planina, Kopaonik, Tara) located in protected areas in Serbia. In addition, we assessed the potential effects of altitude and growing season on the ectomycorrhizal diversity and fine root parameters. Using standardised sampling in combination with morpho-anatomical and molecular identification of ectomycorrhizae, we recorded 29 different anatomorphotypes. None of the identified fungi belonged to commercial edible fungal species. Compared to other Norway spruce ectomycorrhiza studies in central Europe, sites in Serbia exhibited lower species diversity and different dominant species composition, with Cenococcum spp. and Russula spp. as the dominant ectomycorrhizal fungi. A number of ectomycorrhizal types and the value of the species richness index differed between Stara planina and Tara in the autumn, but the influence of site and season on the studied diversity indices was not significant. The total number of fine roots increased in the spring, while percentage of vital ectomycorrhizal root tips increased in the autumn. This study was the first examination of Norway spruce ectomycorrhizal communities at the edge of the natural geographical range of the species.
Keywords: ectomycorrhiza, Picea abies Karst, community structure, fine roots
Published in DiRROS: 22.01.2019; Views: 2669; Downloads: 1583
Full text (553,32 KB)
This document has many files! More... |
57. |
58. |
59. Pregled talnih lastnosti, ki vplivajo na poškodbe tal pri strojni sečnjiPrimož Bratun, Milan Kobal, 2018, review article Abstract: V prvem delu prispevka so predstavljene glavne vrste poškodb gozdnih tal: zbijanje tal, premeščanje tal ter nastanek kolesnic. V drugem delu prispevka so opisani dejavniki občutljivosti gozdnih tal za poškodbe, ki smo jih razdelili na primarne talne dejavnike (tekstura tal, organska snov tal, zrak v tleh, voda v tleh) ter sekundarne talne dejavnike (struktura tal, poroznost tal, gostota tal, prepustnost tal za vodo in zrak). Navedene so nekatere možnosti povečanja odpornosti gozdnih tal proti poškodbam. Pomembna faza strojne sečnje je načrtovanje dela. Zaradi heterogenosti gozdnih tal je nemogoče vnaprej natančno prostorsko opredeliti bolj in manj primerna delovišča za strojno sečnjo. Kot smiseln kriterij primernosti strojne sečnje na določenem rastišču predlagamo še sprejemljivo poškodovanost tal in sestoja % primeren kazalnik se zdi dovoljena globina kolesnic.
Keywords: poškodbe gozdnih tal, strojna sečnja, organska snov, tekstura tal, voda v tleh
Published in DiRROS: 20.06.2018; Views: 3746; Downloads: 799
Full text (300,26 KB) |
60. Pregled uporabljenih metod modeliranja skalnih podorov v SlovenijiBarbara Žabota, Milan Kobal, 2018, original scientific article Abstract: Skalni podori spadajo med najpogostejše naravne nesreče predvsem v gorskem svetu, saj jih je zaradi hipne sprožitve praktično nemogoče napovedati vnaprej, posledično pa predstavljajo pomembno grožnjo ljudem in njihovi infrastrukturi. Z različnimi prostorskimi modeli lahko učinkovito modeliramo območja proženja, premeščanja in odlaganja skalnih podorov in tako prepoznamo ključna ogrožena območja. V članku so predstavljene glavne skupine modelov modeliranja skalnih podorov ter njihova uporaba na območju Slovenije.
Keywords: naravne nesreče, pobočni procesi, skalni podori, modeliranje, geografski informacijski sistemi
Published in DiRROS: 07.03.2018; Views: 3847; Downloads: 814
Full text (473,92 KB) |
