141. Socio-ekonomski pomen gozdov v alpskem prostoruRobert Mavsar, 2005, pregledni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava gozd v alpskem prostoru in njegov pomen tako za lastnike kot družbo nasploh. Medtem ko je interes lastnikov predvsem v neposrednih ekonomskih učinkih gozdov, je družbeni pomen gozdov precej širši in vključuje tudi posredne učinke. Uskladitev teh na videz nasprotujočih si interesov, s čimer bi bil omogočen trajnostni razvoj alpskega prostora, je zahtevna naloga,ki pa ni nerešljiva.
Ključne besede: alpski prostor, vloga gozdov, družba, lastniki
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4416; Prenosov: 1900
 Celotno besedilo (159,23 KB) |
142. Varstvo blagajevega volčina (Daphne blagayana Freyer) v gozdnogospodarskem območju LjubljanaJana Omejc, Robert Brus, 2005, izvirni znanstveni članek Povzetek: Blagajev volčin (Daphne blagayana Freyer) je ena prvih pravno zavarovanih rastlinskih vrst pri nas. Ker ima svoje habitate v gozdovih, smo skušali ugotoviti, kakšno je stanje vrste in v kakšnem obsegu so načela o njenem varovanju upoštevana in uresničevana v gozdnogospodarskem območju Ljubljana, kjer je bila vrsta tudi prvič odkrita. Analiza devetih nahajališč je pokazala,da je vrsta kljub dolgoletnemu zavarovanju še vedno razmeroma slabo raziskana, natančnejših podatkov o lokacijah nahajališč pa praktično ni. Na tokažejo tudi tri doslej še neevidentirana nahajališča, ki smo jih z raziskavoodkrili v kvadrantu srednjeevropskega florističnega kartiranja 9852/3. Nezadostno poznavanje razširjenosti vrste in neupoštevanje predpisanihusmeritev glede varstva zavarovanih in ogroženih vrst pri opravljanju posegov in gospodarjenju z gozdovi so glavni razlogi za vse večjo ogroženost vrste.
Ključne besede: Blagajev volčin, Daphne blagayana Freyer, varstvo ogroženih vrst, ogrožene vrste, zavarovane vrste, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4220; Prenosov: 1925
Celotno besedilo (3,73 MB) |
143. Identification of types of ectomycorrhizae on seedlings in a beech provenance trialMarjana Westergren, Tine Grebenc, Gregor Božič, Robert Brus, Hojka Kraigher, 2004, izvirni znanstveni članek Povzetek: Root systems and types of ectomycorrhizae (ECM) were analysed on three 7-year-old beech seedlings (Fagus sylvatica L.) of three provenances (Val di Sella, Idrija, Nizbor) from an international beech provenance trial and on a naturally regenerated 5-year-old beech seedling from the same site (Kamenski vrh by Novo mesto). All short roots were mycorrhizal. In the sampled 20,302 root tips 49 % were non-turgescent and unidentifiable ECM. Twenty-two different types of ECM were identified, out of which 11 were successfully determined either to the species or genus level. All ECM were described by morphological and anatomical characteristics, basidiomycetes also by molecularmethods. ECM that was not successfully determined either to the species or genus level formed a new cluster in the Slovenian mycorrhizal molecular database. Species richness and percentage of vital ECM roots were highest for the provenance from Idrija (Slovenia). The results indicate that there might be differences between provenances regarding the abundance of ECM,which should be further studied.
Ključne besede: beech, provenance trial, ectomycorrhizae, types of ectomycorrhizae
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4398; Prenosov: 1914
Celotno besedilo (2,48 MB) |
144. |
145. Poročilo o projektni nalogi FutMon LIFE07ENV/D/000218 : mejnik 4Primož Simončič, Mitja Skudnik, Gal Kušar, Saša Vochl, Nikica Ogris, Tom Levanič, Daniela Stojanova, Robert Krajnc, Špela Jagodic, Dušan Jurc, Lado Kutnar, Matej Rupel, Daniel Žlindra, Mitja Ferlan, Andrej Verlič, Urša Vilhar, Marko Kovač, 2010, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: metodologija, gozdna inventura, evropska mreža, FutMon+
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2878; Prenosov: 796
Celotno besedilo (3,54 MB) |
146. Strokovne podlage za vključitev Slovenije v vseevropsko shemo certificiranja gozdov : (Pan-European Forest Certification)Franc Ferlin, Mitja Piškur, Darij Krajčič, Matjaž Čater, Marko Kovač, Robert Mavsar, Niko Torelli, 2002, strokovna monografija Ključne besede: certificiranje gozdov, gospodarjenje z gozdovi, gozdarska politika, mednarodna politika, standardi kakovosti, Evropska unija, trajnostno gospodarjenje, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3150; Prenosov: 828
Celotno besedilo (4,23 MB) |
147. Kmetje in proizvodnja biogorivNike Krajnc, Robert Robek, Marjan Dolenšek, Horst Jauschnegg, Christian Metschina, Valter Francescato, Dagmar Bohunicka, Diana Dragota, 2007, strokovna monografija Ključne besede: biogoriva, proizvodnja biogoriv, kmetje, zasebni lastniki gozdov, gozdni proizvodi
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4151; Prenosov: 821
Celotno besedilo (6,91 MB) |
148. |
149. Lastniki gozdov, kmetje in zelena električna energijaNike Krajnc, Horst Jauschnegg, Christian Metschina, Valter Francescato, Dagmar Bohunicka, Diana Dragota, 2007, strokovna monografija Ključne besede: kmetijstvo, alternativni energetski viri, lesna biomasa, bioplin, energetske rastline, biogoriva, ekološka tehnologija, zelena elektrika
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3714; Prenosov: 833
Celotno besedilo (2,45 MB) |
150. Popis stanja gozdov v Sloveniji leta 1998 na 16x16 km mreži, spremembe stanja v obdobju 1987-1998 in stanje gozdov v EvropiRobert Mavsar, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: Predstavljamo rezultate popisa poškodovanosti gozdov, ki smo ga 1998 opravili na mreži z gostoto 16 x 16 km. Popis je na 43 traktih zajel 1008 dreves. Ugotovili smo, da se stanje ni bistveno poslabšalo. Povprečna osutost je bila 23,5 %, poškodovanih (drevesa, katerih osutost je višja od 25 %) pa je bilo skoraj 29 % vzorčnih dreves. Podobno kot v Sloveniji je tudi stanje gozdov v Evropi, kjer se je osutost prav tako nekoliko povečala. Za nekatere evropske države predstavljamo podatke o zdravstvenem stanju gozdov v letih 1997 in 1998. Poleg poškodb, katerih vzroki nam niso znani, smo vključili v popis tudi poškodbe znanih povzročiteljev. Rezultati v primerjavi z letom 1997 niso bistveno različni. Poškodbe znanih povzročiteljev so se pojavile na 41 % dreves, še naprej prevladujejo poškodbe krošenj (delovanje primarnih škodljivcev) in debla (spravilo in sečnja).
Ključne besede: varstvo okolja, propadanje gozda, osutost drevja, popis, smpremljanje sprememb, stanje gozda, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4414; Prenosov: 1932
Celotno besedilo (898,94 KB) |
