Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "author" (��gajnar Janez) .

301 - 310 / 523
First pagePrevious page27282930313233343536Next pageLast page
301.
Nevarnostni dejavniki za raka dojk
Janez Žgajnar, 2005, published professional conference contribution

Published in DiRROS: 26.03.2020; Views: 1436; Downloads: 315
.pdf Full text (284,94 KB)

302.
Onkološko genetsko svetovanje
Janez Žgajnar, 2002, published professional conference contribution

Published in DiRROS: 23.03.2020; Views: 1149; Downloads: 294
.pdf Full text (958,42 KB)

303.
Prof. dr. Marjan Lipoglavšek (1941 - 2019) : in memoriam
Janez Krč, 2020, popular article

Published in DiRROS: 29.02.2020; Views: 2209; Downloads: 946
.pdf Full text (80,71 KB)
This document has many files! More...

304.
Nuklearnomedicinske preiskave v onkologiji
Janez Šuštaršič, 1992, published scientific conference contribution

Published in DiRROS: 04.02.2020; Views: 952; Downloads: 214
.pdf Full text (390,23 KB)

305.
Zgodnje odkrivanje raka dojk
Janez Žgajnar, 2004, published professional conference contribution

Published in DiRROS: 27.01.2020; Views: 1241; Downloads: 284
.pdf Full text (292,04 KB)

306.
Novosti pri obravnavi raka dojk
Janez Žgajnar, 2007, published professional conference contribution

Published in DiRROS: 27.01.2020; Views: 1151; Downloads: 306
.pdf Full text (379,57 KB)

307.
Vzroki nezadostnega vnosa hrane pri pediatričnih onkoloških bolnikih med zdravljenjem s kemoterapijo
Petra Klanjšek, Majda Pajnkihar, Janez Jazbec, 2016, published scientific conference contribution

Keywords: otroci, rak, citostatik, prehranjevalne težave
Published in DiRROS: 22.01.2020; Views: 1671; Downloads: 548
.pdf Full text (684,98 KB)

308.
Mikroklimatske razmere v sestojih in vrzelih dinarskih jelovobukovih gozdov Slovenije z vidika podnebnih sprememb
Janez Kermavnar, Mitja Ferlan, Aleksander Marinšek, Klemen Eler, Andrej Kobler, Lado Kutnar, 2019, original scientific article

Abstract: Dinarski jelovo-bukovi gozdovi so eden glavnih gozdnih vegetacijskih tipov v Sloveniji, v katerih so se v zadnjem obdobju zaradi naravnih ujm spremenile ekološke razmere. Namen raziskave je bila analiza izbranih spremenljivk mikroklime (temperatura zraka, relativna zračna vlaga) v strnjenih sestojih, v presvetljenih sestojih in v sestojnih vrzelih na treh raziskovalnih območjih (Trnovski gozd, Snežnik, Kočevski rog). Za strnjene sestoje je bila značilna visoka stopnja zastiranja tal s krošnjami dreves ( ~ 95 %). Sestojne vrzeli so nastale s posekom vseh dreves na krožni površini 0,4 ha, v presvetljenih sestojih pa je bila posekana približno polovica lesne zaloge gozdnega sestoja. Ukrepi so bili izvedeni leta 2012, meritve meteoroloških spremenljivk pa smo opravili prvo (2013) in drugo (2014) leto po sečnji. Primerjali smo, kako se mikroklimatske razmere v sestojih in vrzelih spreminjajo v vegetacijski sezoni (maj-oktober) in kakšne so razlike med dvema meteorološko razmeroma različnima poletjema v letih 2013 (več vročinskih valov, poletna suša) in 2014 (nestanovitno vreme z relativno veliko količino padavin). Izmerjene najvišje dnevne temperature zraka (Tmax) so bile izrazito višje v vrzelih kot v sestoju, v povprečju za 3,6 °C; najnižja relativna zračna vlaga (RVmin) pa je bila nižja, v povprečju za 15,0 odstotnih točk. Razlike v obeh spremenljivkah med sestoji in vrzelmi so bile največje v poletnih mesecih (junij-avgust) leta 2013 (Tmax: 4,9 °C; RVmin: -19,7 odstotnih točk), ki je bilo razmeroma vroče in sušno. Na podlagi meritev meteoroloških spremenljivk in zastora drevesnih krošenj (podatki LiDARskega snemanja) v presvetljenih sestojih smo ugotovili statistično značilno negativno linearno povezavo med zastorom drevesnih krošenj in Tmax ter pozitivno povezavo med zastorom krošenj in vrednostmi RVmin. Rezultate analiz smo prikazali v luči potencialnih vplivov podnebnih sprememb, katerim so dinarski jelovo-bukovi gozdovi zaradi kombinacije neugodnih dejavnikov npr. zmanjšana mehanska in biološka stabilnost sestojev zaradi velikopovršinskih motenj, poletne suše, vodoprepusten kraški teren ter pogosto plitva tla z majhno sposobnostjo zadrževanja vode - še posebej izpostavljeni.
Keywords: dinarski jelovo-bukovi gozdovi, temperatura zraka, relativna zračna vlaga, sestojne vrzeli, zastor krošenj dreves, podnebne spremembe, Slovenija
Published in DiRROS: 20.12.2019; Views: 2626; Downloads: 789
.pdf Full text (388,92 KB)

309.
Evaluating short-term impacts of forest management and microsite conditions on understory vegetation in temperate fir-beech forests : floristic, ecological, and trait-based perspective
Janez Kermavnar, Aleksander Marinšek, Klemen Eler, Lado Kutnar, 2019, original scientific article

Abstract: Forest understory vegetation is largely influenced by disturbances and given local abiotic conditions. Our research focuses on the early response of understory vegetation to various forest management intensities in Dinaric fir-beech forests in Slovenia: (i) control, (ii) 50% cut of stand growing stock, and (iii) 100% cut of stand growing stock. Apart from identifying overstory removal effects, we were interested in fine-scale variation of understory vegetation and environmental determinants of its species composition. Vegetation was sampled within 27 karst sinkholes, which represent a dominant landform in studied forests. Within each sinkhole, five sampling plots, varying in slope aspect (centre, north, east, south, west), were established (135 in total), where pre-treatment (in 2012) and post-treatment (in 2014) floristic surveys were conducted. The sampled understory species were characterized in terms of Ellenberg's indicator values (EIVs) and plant functional traits (plant height, seed mass, specific leaf area, leaf dry matter content). Diversity metrics (species richness, total cover, Shannon index) increased in plots where the silvicultural measures were applied. Tree species richness also increased in 100% cutting. A redundancy analysis revealed that species composition was related to environmental variables, which are directly influenced by management interventions (overstory canopy cover, microclimate maximum daily temperature, soil properties thickness of organic soil layer) as well as by topographic factors (slope inclination and surface rockiness). EIVs for light were significantly affected by treatment intensity, whereas soil-related EIVs (moisture, reaction, nutrients) depended more on the within-sinkhole position. Canopy gaps, compared with uncut control plots, hosted a higher number of colonizing species with a higher plant height and smaller seeds, while leaf traits did not show a clear response. We found a negative correlation between pre-treatment species (functional) richness and post-treatment shifts in floristic (functional) composition. Plots with higher richness exhibited smaller changes compared with species-poor communities. Incorporating different perspectives, the results of this study offer valuable insights into patterns of understory vegetation response to forest management in fir-beech forests.
Keywords: canopy gap, microsite environment, Ellenberg indicator values, plant functional traits, compositional resistance, karst topography, fir-beech forest
Published in DiRROS: 06.12.2019; Views: 2521; Downloads: 1582
.pdf Full text (1,95 MB)
This document has many files! More...

310.
Razvoj gozdnih sestojev na nekdanjih novinah v Koprivni
Janez Golob, Milan Golob, David Hladnik, 2019, original scientific article

Abstract: Na raziskovalnih ploskvah, ki ležijo na nekdanjih novinah na območju katastrske občine Koprivna, smo v septembru leta 2017 opravili šesto zaporedno polno izmero. Gozdovi na raziskovalnih ploskvah so v zasebni lasti in na njih od vzpostavitve le-teh v letu 1960 niso gospodarili. V naravnem sukcesijskem razvoju, ki se je začel pred 70 oziroma 100 leti, je na ploskvah prevladala smreka, spreminjanje sestojnih gostot bi lahko primerjali z Reinekejevem pravilom (SDI) o gostoti sestojev in samoizločanju dreves. Na raziskovalnih ploskvah se lesna zaloga giblje od 566,4 m3/ha do 761,3 m3/ha, temeljnica pa od 48,7 m2/ha do 61,7 m2/ha. Opazili smo skokovito povečanje višinskih krivulj smreke in macesna v sestojih. V neredčenih sestojih prevladujejo drevesa z visokimi neugodnimi vrednostmi dimenzijskega razmerja h/d.
Keywords: novinarjenje, raziskovalne ploskve, gozdovi na opuščenih kmetijskih površinah, sukcesijski razvoj
Published in DiRROS: 29.11.2019; Views: 6698; Downloads: 2106
URL Link to full text
This document has many files! More...

Search done in 0.32 sec.
Back to top