891. Smernice za obravnavo bolnikov z malignimi limfomiBarbara Jezeršek Novaković, Gorana Gašljević, Monika Jagodic, Tanja Južnič Šetina, Jana Pahole Goličnik, Veronika Kloboves-Prevodnik, Marija Skoblar Vidmar, Uroš Smrdel, Danijela Štrbac, Lorna Zadravec-Zaletel, 2018, professional article Keywords: maligni limfomi, smernice, novotvorbe
Published in DiRROS: 26.10.2018; Views: 3108; Downloads: 910
 Full text (286,30 KB) |
892. Priporočila za obravnavo bolnic z rakom materničnega telesaBarbara Šegedin, Sebastjan Merlo, Špela Smrkolj, Sonja Bebar, Ana Blatnik, Olga Cerar, Branko Cvjetičanin, Barbara Gazić, Andreja Gornjec, Borut Kobal, Mateja Krajc, Ksenija Strojnik, Manja Šešek, Erik Škof, Iztok Takač, Aleš Vakselj, Vesna Zadnik, Helena Barbara Zobec Logar, 2018, professional article Keywords: maternično telo, maternična sluznica, maternica, rak (medicina), histopatologija, diagnostika, zdravljenje
Published in DiRROS: 26.10.2018; Views: 3338; Downloads: 994
Full text (1,23 MB) |
893. |
894. Preživetje bolnikov z rakom, zbolelih v letih 1991-2005 v SlovenijiMaja Primic-Žakelj, Vesna Zadnik, Tina Žagar, Branko Zakotnik, Franc Anderluh, Nikola Bešić, Peter Černelč, Tanja Čufer, Andrej Debeljak, Ibrahim Edhemović, Janez Eržen, Albert-Peter Fras, Eldar Gadžijev, Marko Hočevar, Janez Jazbec, Barbara Jezeršek Novaković, Andrej Kmetec, Elga Majdič, Uroš Mlakar, Mojca Modic, Irena Oblak, Janja Ocvirk, Mirko Omejc, Stanislav Repše, Boris Sedmak, Uroš Smrdel, Mihael Sok, Primož Strojan, Breda Škrbinc, Alojz Šmid, Marjetka Uršič-Vrščaj, Vaneja Velenik, Samo Zver, Matjaž Zwitter, Janez Žgajnar, Mirjana Žumer-Pregelj, 2009, professional monograph Keywords: onkologija, zdravstvena statistika
Published in DiRROS: 14.09.2018; Views: 3281; Downloads: 944
Full text (8,70 MB) |
895. |
896. Intestinalni T-celični limfomi : klinične značilnosti in odgovor na zdravljenjeBarbara Jezeršek Novaković, 2007, original scientific article Abstract: Intestinalni T-celični limfomi so redki, vendar je njihov klinični potek zelo agresiven, zato jih navadno odkrijemo šele v napredovalem stadiju. Pogosto se bolezen najprej pokaže kot zapora ali predrtje črevesja. Ti limfomi se slabo odzivajo na standardno protilimfomsko zdravljenje. Ker smo želeli zbrati dodatne informacije o tej dokaj redki bolezni, smo izvedli retrospektivno raziskavo o kliničnih značilnostih in odgovoru na zdravljenje pri bolnikih z intestinalnimi T-celičnimi limfomi, pri katerih je bila postavljena diagnoza med februarjem 1996 in novembrom 2004. Iz baze podatkov Oddelka za patologijo Onkološkega inštituta Ljubljana smo identificirali 15 bolnikov. Anamnestične podatke in podatke o kliničnem pregledu, rezultatih preiskav za zamejitev bolezni, vrsti zdravljenja in izhodu bolezni smo dobili iz popisov bolezni. Deset bolnikov je imelo T-celični limfom povezan z enteropatijo (EATL) (67 %) in 5 bolnikov periferni T-celični limfom (PTCL) (33 %). Pri 11 bolnikih je bilo prvo zdravljenje kirurško; pri 8 je bil potreben nujen kirurški poseg in samo pri 3 bolnikih je bilo ob posegu možno odstraniti vse vidne bolezenske spremembe. V nadaljevanju je bilo vseh 15 bolnikov zdravljenih s kemoterapijo (večinoma s shemo CHOP). Od tega je bilo 6 bolnikov v sklopu prvega zdravljenja obsevanih na lokalizacije limfoma. Popoln odgovor na zdravljenje smo dosegli pri 6 bolnikih (40 %), z mediano trajanja odgovora 5,3 meseca (razpon od 2 do 12 mesecev), stagnacijo bolezni pri 3 bolnikih (20 %), do napredovanja bolezni pa je prišlo pri 6 bolnikih (40 %). Odgovor na zdravljenje je bil boljši pri bolnikih z omejeno boleznijo. Najpogostejši zapleti zdravljenja so bili predrtje tankega črevesja, zapora tankega črevesja, krvavitev iz prebavil in okužbe. Čeprav so bili nekateri bolniki zdravljeni še s terapijo drugega in tretjega reda, jih je 13 (87 %) od celotne skupine umrlo bodisi zaradi napredovanja limfoma ali zapletov zdravljenja. Delež preživelih po 1 letu je bil 33 %, po 5 letih pa le 9 %. Prognoza in standardno zdravljenje bolnikov z intestinalnimi T-celičnimi limfomi sta nezadovoljiva, zelo malo bolnikov namreč preživi več kot 5 let od postavitve diagnoze. Če želimo vplivati na njihovo prognozo, je nujno izboljšati diagnostične postopke tako, da bomo bolezen odkrili prej in da bomo poiskali uspešnejše načine zdravljenja.
Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 3987; Downloads: 572
Full text (297,68 KB) |
897. Priporočila za prehrano bolnika z rakomNada Rotovnik-Kozjek, Denis Mlakar-Mastnak, Uroš Smrdel, Helena Barbara Zobec Logar, Andraž Perhavec, 2007, professional article Abstract: Podhranjenost in kaheksija sta pri bolnikih z rakom pogosta in sta pokazatelja slabše prognoze. Bolnikovo slabo prehransko stanje je povezano s slabšo kakovostjo življenja, slabšim funkcionalnim stanjem bolnika, večjim številom stranskih učinkov zdravljenja, slabšim odzivom tumorja na zdravljenje in s krajšim preživetjem. Prehransko obravnavo bolnika z rakom izvajamo pogosto, prehransko intervencijo pa začnimo dovolj zgodaj, da preprečimo in/ali zmanjšamo nadaljnjo izgubo telesne celične mase. Prehransko podporo začnimo, če je do podhranjenosti že prišlo ali če se predvideva, da bo vnos hrane zmanjšan za več kot 7–10 dni. Z enteralno (priporočen način) ali parenteralno prehrano moramo nadomestiti razliko med dejanskim vnosom in izmerjenimi potrebami. Energetske potrebe bolnikov z rakom so primerljive z energetskimi potrebami bolnikov, ki nimajo raka. Potrebe po beljakovinah so 1,2–2 g/kg telesne teže/dan. Pri bolnikih s kaheksijo lahko uporabimo modulatorje presnove. Pri bolnikih z rakom je uporaba enteralne prehrane indicirana 5–7 dni pred velikimi abdominalnimi posegi. Med obsevanjem v predelu glave, vratu in v gastrointestinalnem predelu lahko s prehranskim svetovanjem in uporabo enteralne prehrane preprečimo izgubo telesne teže in prekinitev radioterapije. Rutinska enteralna prehrana ni indicirana med kemoterapijo.
Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 3078; Downloads: 754
Full text (251,04 KB) |
898. |
899. |
900. |
