631. Priporočila za obravnavo bolnikov z rakom debelega črevesa in dankeVaneja Velenik, Irena Oblak, Erik Brecelj, Janja Ocvirk, Ibrahim Edhemović, Ana Jeromen, Franc Anderluh, Mirko Omejc, Stojan Potrč, Borut Štabuc, Maja Marolt-Mušič, Peter Popović, Martina Reberšek, Vesna Zadnik, Jasna But-Hadžić, Blaž Trotovšek, Mateja Krajc, Maja Ebert Moltara, Jernej Benedik, Neva Volk, Rok Petrič, Matej Bračko, Snježana Frković-Grazio, Nada Rotovnik-Kozjek, 2017, strokovni članek Ključne besede: sistemsko zdravljenje, rak debelega črevesa, rak danke, slikovna diagnostika, kirurgija, obsevanje
Objavljeno v DiRROS: 16.03.2018; Ogledov: 4269; Prenosov: 1104
 Celotno besedilo (1,10 MB) |
632. Zdravila za podporno in paliativno zdravljenjeJožica Červek, Mojca Simončič Godnič, Jernej Benedik, Maja Ebert Moltara, Jasenka Gugić Kevo, Slavica Lahajnar, Petra Tavčar, Marjana Bernot, 2017, ni določena Povzetek: Na podlagi dostopnosti in registracije zdravil v Sloveniji smo leta 2008 izdali prvi nacionalni seznam ključnih zdravil za obravnavo najpogostejših simptomov in sindromov pri bolnikih z rakom. Prvo dopolnitev smo opravili januarja 2012, z 2. izdajo. V tokratni, 3. izdaji smo simptome povezali v smiselna poglavja, nekatere dodali in seznam dopolnili z novimi zdravili, ki so trenutno dostopna in registrirana pri nas.
Ključne besede: paliativna oskrba, zdravila, podporno zdravljenje, onkološko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 27.12.2017; Ogledov: 4053; Prenosov: 884
Celotno besedilo (265,82 KB) |
633. Pregled prilagajanja rabe prostora rjavega medveda (Ursus arctos) na antropogene motnjeMaja Mohorović, Miha Krofel, Klemen Jerina, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Za dolgoročno varstvo velikih zveri je pomembno razumevanje mehanizmov njihovega prilagajanja na prisotnost človeka, vključno z antropogenimi spremembami prostora. Rjavi medved (Ursus arctos) je za tovrstne raziskave zaradi holarktične razširjenosti in pojavljanja v različnih okoljih dobra modelna vrsta. S pregledom raziskav s celotnega območja razširjenosti vrste v svetu smo preučevali, kako medvedi prilagajajo rabo prostora intenziteti človekovih posegov v prostor. Medved se v splošnem antropogenim strukturam izogiba, še posebej stalno poseljenim območjem in močneje obremenjenim prometnicam. Zaznali smo tudi trend, da se medvedi na območjih z večjo gostoto prebivalstva pogosteje izogibajo antropogenim strukturam. Primerjava med Evropo in Severno Ameriko je nakazala večje izogibanje medvedov urbanim površinam v Evropi, pri drugih tipih antropogenih struktur pa so bile razlike med kontinentoma majhne. Pri primerjavi študij je vendarle potrebna previdnost, saj je večina obravnavanih raziskav temeljila na ugotavljanju relativne rabe prostora (t.j. raba glede na razpoložljivo), statistike absolutne rabe pa niso dovolj pogosto podane. Za ovrednotenje dejanske razlike v rabi prostora posameznih populacij medvedov iz okolij z različno stopnjo antropogenih motenj zato predlagamo analizo surovih podatkov.
Ključne besede: Ursus arctos, rjavi medved, antropogeni dejavniki, vpliv človeka, posegi v prostor, gostota prebivalstva, prometnice, Evropa, Severna Amerika
Objavljeno v DiRROS: 25.10.2017; Ogledov: 5527; Prenosov: 3203
Celotno besedilo (2,76 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
634. |
635. Mali sesalci (Mammalia : Rodentia, Insectivora) v monokulturah črnega bora na slovenskem krasuMaja Jurc, Boris Kryštufek, 1991, izvirni znanstveni članek Ključne besede: Kras, črni bor, sesalci, zoologija, Mammalia, Pinus nigra, pomlajevanje, Apodemus flavicollis, redukcija semena, biotski dejavniki, monokultura, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4551; Prenosov: 1915
Celotno besedilo (1,37 MB) |
636. Značilnosti publiciranja na področju gozdno-lesne verige in njihov vpliv na vrednotenje področij v sklopu evalvacij raziskovalnih dosežkov - pregled objavMaja Peteh, Primož Južnič, 2016, pregledni znanstveni članek Povzetek: Prispevek prinaša pregled bibliometrijskih raziskav na področjih gozdarstva, lesarstva in papirništva ter postavlja v ospredje predvsem tiste posebnosti publiciranja, ki vplivajo na rezultate evalvacijskih procesov in posledično na razvoj področij. Osredotoča se na značilnosti objavljanja v znanstvenih revijah zaradi njihove vloge pri razvoju znanstvene discipline, področja in strokovne terminologije. Četudi gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo sestavljajo gozdno lesno verigo, raziskave večinoma zajemajo le gozdarstvo in ugotavljajo široko interdisciplinarnost področja na eni strani in ozko usmerjenost raziskav. Primerjave objav znotraj gozdno lesne verige otežuje tudi vpliv različnih šifrantov znanosti, kar vpliva tudi na položaj teh področij znanosti. Zajete raziskave se večinoma osredotočajo na objave v revijah, indeksiranih v zbirkah WoS in Scopus, revije pa posamezne zbirke združujejo v posamezna področja. Nekaj raziskav prinaša tudi ugotovitve na ravni posameznih ustanov ali držav. Objavljanje znanstvenih člankov s teh področij ima velik vpliv na nadaljnji razvoj in tudi obstoj revij, predvsem revij manjših jezikovnih skupin. Velik delež gozdarskih objav je najti v revijah drugih znanstvenih področij, kar nakazuje tako na veliko interdisciplinarnost področja in sodelovanje avtorjev različnih področij kot tudi na določen vpliv sistema vrednotenja raziskovalnih dosežkov.
Ključne besede: bibliometrija, gozdarstvo, lesarstvo, papirništvo, raziskovalna politika, vrednotenje raziskovalnih dosežkov
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4981; Prenosov: 2306
Celotno besedilo (240,79 KB)
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
637. Pregled odmevnosti člankov, objavljenih v reviji Zbornik gozdarstva in lesarstva v zbirkah Web of scienceMaja Peteh, 2013, kratki znanstveni prispevek Povzetek: Prispevek prikazuje analizo citatov prispevkov iz revije Zbornik gozdarstva in lesarstva v zbirki Web of Science (WoS) skozi celotno obdobje izhajanja revije do vključno 2011, upoštevani so citati, pridobljeni do februarja 2013. Revija v zbirki ni indeksirana, zato je bila analiza usmerjena na citate člankov iz revije v tistih revijah, ki so indeksirane v zbirki. Z vidika vrednotenja raziskovalne uspešnosti in uredniške politike je bil namen ugotoviti odmevnost objav. V celotnem obdobju izhajanja revije od leta 1957 (od 1973 izhaja s tem naslovom, pred tem je dvakrat spremenila naslov) je do leta 2011, ki je še bilo zajeto, izšlo 738 prispevkov. V revijah, vključenih vzbirko WoS, je bilo citiranih 161 prispevkov (21,8 % vseh objavljenih), in sicer 267-krat. Citirana objava je bila povprečno citirana 1,7-krat. 34,6 % najdenih citatov je navedenih v člankih neslovenskih avtorjev. Citate najdemo pod 21 različnimi naslovi revije, kar kaže mnogo nedoslednosti. Citate člankov Zbornika gozdarstva in lesarstva najdemo v 76 revijah, ki so razvrščene v 32 različnih WoS-kategorij, od katerih je le ena tretjina zunaj področij gozdarstva (37,7 %), botanike (17,5 %) in okoljskih znanosti (10,4 %). Uvrstitev revije v zbirke, kot je WoS, bi skupaj z zagotavljanjem odprtega dostopa verjetno še izboljšalo mednarodno vidnost revije.
Ključne besede: citiranost, bibliometrija, Zbornik gozdarstva in lesarstva, Web of science
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4732; Prenosov: 2214
Celotno besedilo (624,76 KB) |
638. |
639. Ophiostomatoid fungi (Ascomycota: Ophiostomataceae) associated with bark beetles and their possible economic impact in forests and timber productionAndreja Nève Repe, Maja Jurc, 2010, izvirni znanstveni članek Povzetek: Ophiostomatoid fungi are commercially and economically important group of fungi in forestry and timber production. This group is represented by several genera of Ascomycetes with common morphological characteristics, although withdistinct taxonomy and phylogeny. Several genera of ophiostomatoid fungi have been considered synonymous solely based on morphological similarities as a result of an adaptation to insect dispersal. Ophiostomatoid fungi cause considerable economic losses in the forestry and timber production due to sap stain and vascular wilt diseases. The threat of introduced ophiostomatoid fungi is increasing with the global timber trade and loose control measurements. An overview of the taxonomy, ecology, concept of association (mutualism/symbiosis) and the economic importance of ophiostomatoid fungi are provided.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4289; Prenosov: 1851
Celotno besedilo (135,13 KB) |
640. |
