Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (��ema��ar Maja) .

591 - 600 / 699
Na začetekNa prejšnjo stran56575859606162636465Na naslednjo stranNa konec
591.
592.
80 let Onkološkega inštituta Ljubljana : 1938-2018
2018, ni določena

Objavljeno v DiRROS: 04.12.2018; Ogledov: 3343; Prenosov: 1099
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

593.
Zemljevidi incidence raka v Sloveniji 1978-1987
Vera Pompe-Kirn, Maja Primic-Žakelj, Anuška Ferligoj, Janez Škrk, 1992, znanstvena monografija

Ključne besede: rak (medicina), Slovenija, statistični podatki, 1978/1987
Objavljeno v DiRROS: 08.10.2018; Ogledov: 3096; Prenosov: 753
.pdf Celotno besedilo (7,04 MB)

594.
595.
SLORA - spletna stran z epidemiološkimi podatki o raku
Vesna Zadnik, Maja Primic-Žakelj, 2011, recenzija, prikaz knjige, kritika

Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2992; Prenosov: 665
.pdf Celotno besedilo (217,87 KB)

596.
Pomen ultrazvočne preiskave pri bolnicah z malignomom dojke
Maja Podkrajšek, Marko Hočevar, Maja Marolt-Mušič, Maksimiljan Kadivec, 2004, strokovni članek

Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3133; Prenosov: 702
.pdf Celotno besedilo (189,31 KB)

597.
598.
Sledenje bolnikov z rakom
Cvetka Grašič-Kuhar, Maja Ravnik, Danica Rotar-Pavlič, Tanja Čufer, 2010, strokovni članek

Povzetek: Rak postaja najpogostejša bolezen in tudi najpogostejši vzrok smrti sodobnega človeka. Breme te bolezni se iz leta v leto povečuje. Na račun zgodnjega odkrivanja in učinkovitejšega ter varnejšega zdravljenja pa se izboljšuje tudi preživetje bolnikov z rakom. To povzroča strmo naraščanje števila preživelih od raka, tako da v razvitem svetu predstavljajo okrog 3 % celotne populacije. Preživeli od raka potrebujejo skrbno spremljanje zdravstvenega stanja tudi po končanem onkološkem zdravljenju. Ne sledimo jih le zaradi nevarnosti ponovitve bolezni (lokoregionalne ali oddaljene), temveč tudi zaradi poznih posledic in neželenih učinkov zdravljenja (fizičnih, psihičnih, socialnih) ter povečanega tveganja zbolevanja za drugimi (sekundarnimi) raki. Ozavestiti jih je treba o zdravem načina življenja in zgodnjem odkrivanju sekundarnih rakov ter tudi o poznih posledicah zdravljenja. Za nekatere vrste raka, ki so dedno pogojene, so na voljo metode genetskega testiranja, predvsem pa je bolnike in svojce treba poučiti o presejalnih metodah (npr. mamografija, kolonoskopija). Preživeli od raka tudi pogosteje od ostale populacije zbolevajo za drugimi, nemalignimi obolenji. Ob vse večjem številu preživelih od raka in v času, ko rak postaja kronična bolezen, je nujno, da se v celostno oskrbo poleg onkologa in družinskega zdravnika vključijo tudi strokovnjaki drugih specialnosti, npr. visoko izobražene medicinske sestre, usmerjene v onkologijo, in psihologi.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2707; Prenosov: 682
.pdf Celotno besedilo (188,69 KB)

599.
600.
Pomen ultrazvočne (UZ) preiskave za zamejitev malignega melanoma
Maja Marolt-Mušič, Marko Hočevar, Maja Podkrajšek, Maksimiljan Kadivec, 2003, strokovni članek

Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2827; Prenosov: 705
.pdf Celotno besedilo (658,54 KB)

Iskanje izvedeno v 0.4 sek.
Na vrh