61. Evaluation of thermal conductivity estimation models with laboratory-measured thermal conductivities of sedimentsSimona Adrinek, Rao Martand Singh, Mitja Janža, Mateusz Żeruń, Grzegorz Ryżyński, 2022, original scientific article Abstract: Thermal conductivity is one of the key parameters for estimating low-temperature geothermal potential. In addition to field techniques, it can be determined based on physical parameters of the sediment measured in the laboratory. Following the methodology for cohesive and non-cohesive sample preparation, laboratory measurements were carried out on 30 samples of sediments. Density, porosity and water content of samples were measured and used in thermal conductivity estimation models (TCEM). The bulk thermal conductivity (λb) calculated with six TCEMs was compared with the measured λb to evaluate the predictive capacity of the analytical methods used. The results show that the empirical TCEMs are suitable to predict the λb of the analysed sediment types, with the standard deviation of the residuals (RMSE) ranging from 0.11 to 0.35 Wm−1 K−1. To improve the fit, this study provides a new modified parameterisation of two empirical TCEMs (Kersten and Côté&Konrad model) and, therefore, suggests the most suitable TCEMs for specific sample conditions. The RMSE ranges from 0.11 to 0.29 Wm−1 K−1. Mixing TCEM showed an RMSE of up to 2.00 Wm−1 K−1, meaning they are not suitable for predicting sediment λb. The study provides an insight into the analytical determination of thermal conductivity based on the physical properties of sediments. The results can help to estimate the low-temperature geothermal potential more quickly and easily and promote the sustainable use of this renewable energy source, which has applications in environmental and engineering science.
Keywords: thermal conductivity, non-cohesive sediment, cohesive sediment, estimation model
Published in DiRROS: 25.08.2022; Views: 578; Downloads: 256
 Full text (2,61 MB)
This document has many files! More... |
62. Kaj morate vedeti o zdravilu denosumabTanja Ovčariček, Erika Matos, Nataša Snoj Šarvari, Vojislav Didanovič, 2020, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map Keywords: kemoterapija, kostni zasevki, denosumab
Published in DiRROS: 14.07.2022; Views: 602; Downloads: 188
Full text (323,99 KB) |
63. Genska terapija v onkologiji, prvi razvojni koraki v SlovenijiMaja Čemažar, Tanja Jesenko, Maša Omerzel, Boštjan Markelc, Urška Kamenšek, Simona Kranjc Brezar, Špela Kos, Urša Lampreht Tratar, Katarina Žnidar, Andrej Renčelj, Urška Matkovič, Teja Valant, Kristina Levpušček, Živa Modic, Tilen Komel, Tim Božič, Urša Kešar, Barbara Starešinič, Katja Uršič Valentinuzzi, Monika Savarin, Primož Strojan, Gorana Gašljević, Maja Ota, Aleš Grošelj, Črt Jamšek, Rosana Hudej, Matjaž Peterka, Franc Smrekar, Barbara Hubad, Marjan Hosta, Jaka Kužnik, Alojz Hosta, Damijan Miklavčič, Matej Reberšek, Aleksandra Cvetkoska, Anja Zajc, Janja Dermol-Černe, Nataša Tozon, Nina Milevoj, Alenka Nemec Svete, Gregor Serša, 2022, professional article Abstract: Genska terapija postaja čedalje bolj zanimiva tudi v onkologiji. Med aplikacijami je morda najzanimivejša imunostimulacija. Pripravimo lahko plazmidno DNA, ki nosi zapis za različne imunostimulatorne molekule, ki jih vnesemo v celice tumorjev ali normalnih tkiv. Ta tkiva postanejo proizvajalci teh molekul, ki lahko delujejo lokalno ali pa se izločajo tudi sistemsko v krvni obtok. Ker plazmidna DNA ne prehaja celične membrane, so potrebni dostavni sistemi, virusni ali nevirusni. V naših študijah uporabljamo predvsem nevirusni dostavni sistem – elektroporacijo. Interlevkin 12 (IL-12) je eden od zanimivih citokinov, za katerega je znano protitumorsko delovanje s spodbujanjem imunskega odziva in antiangiogenim delovanjem. Namen projekta SmartGene.si je bil pripraviti plazmid z zapisom za interlevkin 12 (plazmid phIL12) in pripraviti vse potrebno za njegovo klinično testiranje za zdravljenje kožnih tumorjev. V konzorciju smo združili moči s partnerji z akademskega in industrijskega področja. Treba je bilo pripraviti plazmid za uporabo v humani onkologiji po zahtevah Evropske agencije za zdravila (EMA). Za prijavo klinične študije na Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) smo morali izvesti tudi vse neklinične raziskave o varnosti in učinkovitosti zdravila. Nato je bilo treba razviti postopek priprave zdravila, zagotoviti primerne prostore za pripravo in izvedbo postopka priprave zdravila. V treh letih smo dosegli vse te zastavljene cilje in dobili dovoljenje za izvajanje klinične študije na kožnih tumorjih, ki ga je izdala JAZMP na osnovi pozitivnega mnenja Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko. Zdaj poteka klinična študija faze I preizkušanja plazmida phIL12 na kožnih tumorjih glave in vratu z namenom preveriti varnost in sprejemljivost genskega elektroprenosa plazmida v tumorje. Cilj študije je prav tako določiti primeren odmerek zdravila, ki bi ga v nadaljnji klinični študiji uporabili kot adjuvantno zdravljenje k ablativnim terapijam, kot sta radioterapija ali elektrokemoterapija.
Keywords: genska terapija, interlevkin-12, plazmidna DNA, elektroprenos genov, rak kože
Published in DiRROS: 01.07.2022; Views: 1236; Downloads: 244
Full text (420,40 KB) |
64. Posodobljena priporočila diagnostike in zdravljenja diferenciranega raka ščitniceNikola Bešić, Alenka Grošel, Andraž Perhavec, Andrej Doma, Andreja A. Schwarzbartl-Pevec, Andreja Klevišar Ivančič, Andrej Vogrin, Barbara Vidergar-Kralj, Barbara Gazić, Barbara Perić, Blaž Krhin, Cvetka Grašič-Kuhar, Edvard Pirnat, Ivana Žagar, Jerca Blazina, Katarina Zevnik, Katica Bajuk-Studen, Katja Zaletel, Margareta Strojan Fležar, Marko Hočevar, Marko Kokalj, Marta Dremelj, Nebojša Glumac, Olga Blatnik, Simona Gaberšček, Snežana Pavlović Djokić, Ulrika Klopčič, Veronika Kloboves-Prevodnik, Zorica Čekić, 2022, professional article Keywords: rak ščitnice, diferencirani rak, zdravljenje, smernice
Published in DiRROS: 01.07.2022; Views: 841; Downloads: 245
Full text (432,57 KB) |
65. Vzpostavitev in ovrednotenje radioobčutljivosti HPV-pozitivnega mišjega modela ploščatoceličnega karcinoma ustnega predelaŽiva Modic, Maja Čemažar, Simona Kranjc Brezar, Boštjan Markelc, Gregor Serša, Tanja Jesenko, 2022, published scientific conference contribution abstract Keywords: rak ustnega predela, tumorski modeli, eksperimentalna onkologija
Published in DiRROS: 17.06.2022; Views: 678; Downloads: 219
Full text (81,02 KB) |
66. Protitumorska učinkovitost genskega elektroprenosa plazmidne dna z zapisom za rekombinatno protitelo proti CTLA-4 v kombinaciji z obsevanjemBoštjan Markelc, Simona Kranjc Brezar, Tanja Jesenko, Tim Božič, Maja Čemažar, Liesl Jacobs, Kevin Hollevoet, Gregor Serša, 2022, published scientific conference contribution abstract Keywords: obsevanje, genski elektroprenos, eksperimentalna onkologija
Published in DiRROS: 17.06.2022; Views: 686; Downloads: 216
Full text (80,83 KB) |
67. Aktivacija cGAS-STING signalne poti po obsevanju humanih tumorskih modelov karcinomov žrelaKristina Levpušček, Simona Kranjc Brezar, Tanja Jesenko, Gregor Serša, Maja Čemažar, Primož Strojan, 2022, published scientific conference contribution abstract Keywords: rak žrela, tumorski modeli, eksperimentalna onkologija
Published in DiRROS: 17.06.2022; Views: 659; Downloads: 202
Full text (80,79 KB) |
68. Učinki obsevanja dela tumorja na imunske populacije na tumorskem modelu mišjega karcinoma dojke 4T1Tanja Jesenko, Živa Modic, Tim Božič, Simona Kranjc Brezar, Ilija Vojvodić, Božidar Casar, Ignasi Méndez Carot, Maja Čemažar, Gregor Serša, Boštjan Markelc, 2022, published scientific conference contribution abstract Keywords: radioterapija, tumorski modeli, eksperimentalna onkologija
Published in DiRROS: 17.06.2022; Views: 686; Downloads: 191
Full text (80,61 KB) |
69. |
70. |
