Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (%C5%A0piler Marko) .

61 - 70 / 501
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
Postirradiation intraabdominal adhesions
Marko Snoj, 1993, poljudni članek

Ključne besede: rak (medicina), trebušna votlina, radiacijske poškodbe
Objavljeno v DiRROS: 10.01.2024; Ogledov: 163; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (167,27 KB)

62.
3. limfomska šola, Ljubljana, oktober 2023
Marko Boc, 2023, druge monografije in druga zaključena dela

Objavljeno v DiRROS: 04.01.2024; Ogledov: 237; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (16,32 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

63.
Vrednotenje vplivov DPN za VE Paški Kozjak na stanje gozda in gozdarstva
Andreja Ferreira, 2023, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: vrednotenje, vplivi, državni prostorski načrt, vetrna elektrarna, gozdovi, gozdarstvo, Paški Kozjak
Objavljeno v DiRROS: 03.01.2024; Ogledov: 240; Prenosov: 0

64.
65.
Tehnične smernice za ohranjanje in rabo genskih virov : lipe = Tilia spp.
Jan Svejgaard Jensen, 2013, strokovni članek

Ključne besede: genski viri, drevesne vrste, tehnične smernice, lipa, Tilia spp.
Objavljeno v DiRROS: 20.12.2023; Ogledov: 317; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (827,29 KB)

66.
67.
68.
Tehnične smernice za ohranjanje in rabo genskih virov : trepetlika = Populus tremula
Georg von Wühlisch, 2012, strokovni članek

Povzetek: Tehnične smernice so namenjene vsem, ki cenijo dragocen genski sklad trepetlike in njegovo varovanje z ohranjanjem semenskih virov in rabo v gozdarski praksi. Namen smernic je ohranitev genetske raznolikosti vrste v evropskem merilu. Priporočila v sestavku so temelj, ki ga je treba dopolniti in še naprej razvijati ob upoštevanju lokalnih, nacionalnih ali regionalnih razmer. Navodila temeljijo na razpoložljivem znanju o vrstah in splošno sprejetih metodah za ohranjanje gozdnih genskih virov. Slovenski dodatek prikazuje naravno razširjenost trepetlike in belega topola v Sloveniji, v njem so opisana njuna značilna rastišča in ekološke razmere, ki so ustrezne za njuno uspevanje, ter rastlinske združbe, v katerih se pojavljata. Posebej je omenjen pomen različnih oblik mikorize, ki trepetliki in belemu topolu omogočajo preživeti tudi na degradiranih rastiščih.
Ključne besede: genski viri, drevesne vrste, tehnične smernice, trepetlika, Populus tremula, Populus alba, beli topol
Objavljeno v DiRROS: 20.12.2023; Ogledov: 218; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (319,21 KB)

69.
70.
Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh