171. Krščanstvo in marksizem : bližina in razlikeIgor Škamperle, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek pokaže bližino krščanstva in marksizma, ki se izraža v zavzemanju za svobodnega človeka in pravično družbo. Razlikujeta pa se pri pojmovanju človeške osebe in v razumevanju končne destinacije človeka, ki v krščanstvu ostaja odprta ter pomeni prestop v večno božjo ljubezen in poveličanje, za marksizem pa je ta vizija imanentna, omejena na predmetni svet in pravično družbo. Oba nazora prihajata v konflikt, ker nastopata kot vera, pri čemer želi krščanstvo spremeniti predvsem človeka, marksizem pa ves svet.
Ključne besede: filozofija kulture, krščanstvo, marksizem
Objavljeno v DiRROS: 28.03.2022; Ogledov: 740; Prenosov: 387
 Celotno besedilo (164,18 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
172. Poudarki dialoga med kristjani in marksisti na Slovenskem v 80. letih 20. stoletjaAnja Zalta, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek izpostavi (nekatere) poudarke dialoga med t. i. marksisti in katoličani v 80. letih 20. stoletja na Slovenskem. Osrednja os razprave se vrti okoli (razumevanja) metode historičnega materializma in naglaševanja marksizma kot svetovnega nazora. Na podlagi predstavitve zgodovinskega ozadja, predvsem odnosa Cerkve in papeških stališč do socializma in posledično do marksizma in komunizma, ter vprašanja rekatolizacije, se prispevek posveti teološkim odzivom na historični materializem. Izhajajoč iz konteksta protikomunistične restavracije ostaja posebej problematična retorika "kulturnega boja" kot spopada med dvema svetovnima nazoroma, ki posledično prinaša in utrjuje ideje, da gre pri marksizmu in (katoliški) religioznosti prav za takšen spopad. Članek problematizira tovrstne pozicije, hkrati pa pokaže na pomen vpeljave metode historičnega materializma, ki jo je (do neke mere) posvojila socialistična teologija mariborskega pomožnega škofa Vekoslava Grmiča in njegovega kroga.
Ključne besede: marksizem, katolicizem, socialistična teologija, historični materializem, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 28.03.2022; Ogledov: 564; Prenosov: 354
Celotno besedilo (129,96 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
173. |
174. Review of Carool Kersten, Contemporary thought in the Muslim world : trends, themes, and issues. London and New York: Routledge, 2019, 218 pp.Maja Bjelica, 2020, recenzija, prikaz knjige, kritika Ključne besede: islam, sodobna muslimanska misel, intelektualci, modernizacija, nacionalizmi, balkanske države
Objavljeno v DiRROS: 28.03.2022; Ogledov: 492; Prenosov: 290
Celotno besedilo (353,64 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
175. Christian-Muslim women in religious peacebuilding, breaking cycles of violenceNadja Furlan-Štante, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: In a broader context, the main focus of this paper is the question of wom-en%s religious peacebuilding, which is understood in its widest sense, in terms of women%s active participation in building liberating theologies and societies. It is about the promotion of the full humanity of women. While elaborating this theme, the paper takes up Susan Brooks Thistlethwaite%s assertion that the %violence against women is the largest and longest global war.% Just peacemak-ing is very much an interfaith and interreligious work and should be placed as a crucial starting point of the urge for transformation of %violent% theologies and living everyday praxis. While women have been marginalised from peacebuild-ing generally, the emerging field of religious peacebuilding has been particularly challenging for women. The liberating theme of this paper is illumination of the ambivalence of invisibility and marginality of women in religious peacebuilding, good practices and future issues.
Ključne besede: religion, women, religious peace-building, interreligious dialogue, obstacles, good practices
Objavljeno v DiRROS: 28.03.2022; Ogledov: 476; Prenosov: 332
Celotno besedilo (119,04 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
176. Religion and literature, identity and individual : resetting the Muslim-Christian encounterCarool Kersten, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: In the first two decades of the twenty-first century inter-faith encounters have become a casualty of a paradigm shift in the thinking about the global order from the political-ideological bi-polar worldview of the Cold War era to a multipolar world marred by the prospect of culture wars along civilisational fault lines shaped by religiously-informed identity politics. On the back of 9/11 and other atrocities perpetrated by violent extremists from Muslim backgrounds, in particular relations with Muslims and the Islamic world are coined in binary terms of us-versus-them. Drawing on earlier research on cosmopolitanism, cul-tural hybridity and liminality, this article examines counter narratives to such modes of dichotomous thinking. It also seeks to shift away from the abstrac-tions of collective religious identity formations to an appreciation of individual interpretations of religion. For that purpose, the article interrogates the notions of cultural schizophrenia, double genealogy and west-eastern affinities developed by philosophers and creative writers, such as Daryush Shayegan, Abdelwahab Meddeb, and Navid Kermani.
Ključne besede: religion, literature, culture, Islam, philosophy of religion
Objavljeno v DiRROS: 28.03.2022; Ogledov: 543; Prenosov: 291
Celotno besedilo (247,81 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
177. |
178. Politizacija kulturnega polja na Slovenskem v obdobju prve Jugoslavije : katoliška in marksistična percepcija avtorske svobodeGašper Mithans, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: V članku je predstavljena politizacija književnosti in filmografije na Sloven-skem v času Kraljevine SHS/Jugoslavije s poudarkom na analizi kulturnih revij in sporih okoli avtonomije avtorjev in urednikov. Ti konflikti so v 30. letih 20. stoletja skoraj po istem modelu povzročili delitve in/ali večja nesoglasja med vsemi tremi večjimi političnimi tabori in v njih: katoliškem, liberalnem in marksističnem. Med notranjimi obračuni z vključitvijo širše javnosti izstopa prelom med katoliško de-snico in levico prav na kulturnem polju ob objavi Kocbekove razprave o španski državljanski vojni v Domu in svetu. S strani večine kulturnikov podcenjena filmografija se je tudi na Slovenskem % čeprav s precejšnjim zamikom v primerjavi z drugimi evropskimi narodi % pred in med drugo svetovno vojno (ter po njej) uporabila kot propagandno sredstvo političnega katolicizma in tudi marksistov oziroma v Osvobodilni fronti.
Ključne besede: katolicizem, marksizem, književnost, film, sociologija kulture, kulturna politika, Kraljevina SHS, zgodovinski pregledi
Objavljeno v DiRROS: 28.03.2022; Ogledov: 629; Prenosov: 385
Celotno besedilo (213,55 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
179. Iskanje poti k dialogu med krščanstvom in marksizmom v socialistični Sloveniji v prvem povojnem desetletjuMateja Režek, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek obravnava poskuse dialoga med krščanstvom in marksizmom v socialistični Sloveniji v prvem desetletju po drugi svetovni vojni, ko so bili odnosi med državo in Katoliško cerkvijo najbolj zaostreni in je bilo javno delovanje katoliških intelektualcev skoraj onemogočeno. Osredinja se predvsem na prosocialistično usmerjene duhovnike, zbrane v Cirilmetodijskem društvu katoliških duhovnikov in okoli revije Nova pot, takrat edine slovenske revije, ki je objavljala teološke član-ke in v kateri so lahko katoliški intelektualci predstavljali svoja stališča. Analiza njihovih razmišljanj ponuja vpogled ne le v srečanje med največjo evropsko religijo in velikim sekularnim narativom 20. stoletja, temveč tudi v konkretne politične, ideološke in intelektualne dinamike v postrevolucionarni Sloveniji, ki se kažejo v veliko bolj kompleksni in protislovni podobi, kot je veljalo doslej.Eden najprodornejših piscev v Novi poti je bil teolog in filozof Janez Janžekovič, ki je v prvi polovici petdesetih let objavil serijo člankov, s katerimi je poskušal spodbuditi razpravo o odnosu med državo in Katoliško cerkvijo ter iskal možnosti za dialog med krščanstvom in marksizmom s prepoznavanjem skupnih točk med etikama, v katerih se vladajoča ideologija in krščanstvo ne bi samo srečala, ampak tudi sodelovala. Janžekovič je zagovarjal socializem, vendar je zavračal njegovo udejanjanje na znanstveni podlagi dialektičnega materializma, saj je menil, da vsaka ideologija z nekaj ekstrapolacije prehaja v vero in da nobena ni ekskluziv-no znanstvena. V člankih je načenjal tudi aktualna vprašanja odnosa med državo in Katoliško cerkvijo. Zavzemal se je za brezpogojni dialog in pozival k ureditvi medsebojnih odnosov, pri čemer je bil kritičen tako do nepopustljivosti cerkvenih kot državnih oblasti.Maloštevilna, toda intelektualno propulzivna skupina katoliških intelektualcev, ki so zavračali cerkveno dikcijo o nezdružljivosti krščanstva in socializma, je predstavljala izziv in grožnjo ne samo uradni doktrini Katoliške cerkve, temveč tudi komunistični oblasti. Toda prosocialistično usmerjeni katoliški intelektualci so bili dejansko brez moči in brez vsakega institucionalnega zaledja: cerkvene oblasti so njihovo spogledovanje s socializmom in poskuse iskanja dialoga z marksizmom zavračale, vladajoči režim pa jih je namerno spregledal in preslišal, saj bi uresničitev političnih potencialov krščanskega socializma ogrozila ideološko in politično hegemonijo komunistov. Soočeni s pričakovanji socializmu naklonjenih katoliških intelektualcev so se politični voditelji še bolj utrdili v svojih rigidnih stališčih ter potisnili možnosti za dialog med marksisti in kristjani za skoraj dve desetletji v prihodnost
Ključne besede: krščanstvo, marksizem, socializem, država in cerkev, Slovenija, 1945-1955
Objavljeno v DiRROS: 28.03.2022; Ogledov: 574; Prenosov: 347
Celotno besedilo (131,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
180. Pustinja zacvete kakor narcisa : na poti k zahodni naravovarstveni estetikiGeorge B. Handley, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni (znana tudi kot mormonska cerkev) ponuja, po mnenju njenih vernikov, obnovo izvirnega krščanstva. avtor v članku raziskuje podlage za mormonsko obnovo nekdaj izgubljene naravovarstvene modrosti, s katero bi sodobni kraji na ameriškem Zahodu, predvsem taki, kjer so sveti iz poslednjih dni osnovali številne skupnosti, lahko postali bolj trajnostni. Medtem ko so mormoni in drugi naseljenci Zahoda svoje delo jemali kot nekakšno izpolnjevanje Izaijeve prerokbe, da bo z radikalnim preoblikovanjem okolja »pus-tinja zacvetela kot narcisa«, avtor zagovarja bolj estetski in okoljsko občutljivejši odziv na naravne danosti puščave, ki potrebujejo zaščito ali obnovo.
Ključne besede: Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, puščava, Aldo Leopold, Wallace Stegner, naravovarstvena estetika
Objavljeno v DiRROS: 22.03.2022; Ogledov: 375; Prenosov: 269
Celotno besedilo (208,72 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
