791. Evaluating short-term impacts of forest management and microsite conditions on understory vegetation in temperate fir-beech forests : floristic, ecological, and trait-based perspectiveJanez Kermavnar, Aleksander Marinšek, Klemen Eler, Lado Kutnar, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Forest understory vegetation is largely influenced by disturbances and given local abiotic conditions. Our research focuses on the early response of understory vegetation to various forest management intensities in Dinaric fir-beech forests in Slovenia: (i) control, (ii) 50% cut of stand growing stock, and (iii) 100% cut of stand growing stock. Apart from identifying overstory removal effects, we were interested in fine-scale variation of understory vegetation and environmental determinants of its species composition. Vegetation was sampled within 27 karst sinkholes, which represent a dominant landform in studied forests. Within each sinkhole, five sampling plots, varying in slope aspect (centre, north, east, south, west), were established (135 in total), where pre-treatment (in 2012) and post-treatment (in 2014) floristic surveys were conducted. The sampled understory species were characterized in terms of Ellenberg's indicator values (EIVs) and plant functional traits (plant height, seed mass, specific leaf area, leaf dry matter content). Diversity metrics (species richness, total cover, Shannon index) increased in plots where the silvicultural measures were applied. Tree species richness also increased in 100% cutting. A redundancy analysis revealed that species composition was related to environmental variables, which are directly influenced by management interventions (overstory canopy cover, microclimate maximum daily temperature, soil properties thickness of organic soil layer) as well as by topographic factors (slope inclination and surface rockiness). EIVs for light were significantly affected by treatment intensity, whereas soil-related EIVs (moisture, reaction, nutrients) depended more on the within-sinkhole position. Canopy gaps, compared with uncut control plots, hosted a higher number of colonizing species with a higher plant height and smaller seeds, while leaf traits did not show a clear response. We found a negative correlation between pre-treatment species (functional) richness and post-treatment shifts in floristic (functional) composition. Plots with higher richness exhibited smaller changes compared with species-poor communities. Incorporating different perspectives, the results of this study offer valuable insights into patterns of understory vegetation response to forest management in fir-beech forests.
Ključne besede: canopy gap, microsite environment, Ellenberg indicator values, plant functional traits, compositional resistance, karst topography, fir-beech forest
Objavljeno v DiRROS: 06.12.2019; Ogledov: 2500; Prenosov: 1565
 Celotno besedilo (1,95 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
792. Škodljivi organizmi in škodljivi dejavniki na sadikah gozdnega drevja v obdobju 1997-2018Peter Smolnikar, Nikica Ogris, Barbara Piškur, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Škodljivi organizmi (ŠO) in abiotski škodljivi dejavniki (ŠD) na sadikah gozdnega drevja v gozdnih drevesnicah resno otežujejo vzgojo zdravih in kakovostnih sadik. Za preučitev pomembnejših in najpogosteje pojavljajočih se ŠO in ŠD smo analizirali letne zapisnike o zdravstvenih pregledih iz 18 gozdnih drevesnic v obdobju 1997-2018. Rezultati so pokazali, da so poškodbe v 68 % zabeleženih primerov posledica delovanja patogenih gliv, v 29 % primerih žuželk ter v 1,1 % abiotskih dejavnikov. Poškodbe so bile zabeležene na 45 različnih rodovih drevesnih in grmovnih vrst, in sicer največkrat na rodovih Quercus (24,1 %) in Pinus (17,5 %), najpogostejše poškodbe so bile na listih oziroma iglicah (64,0 %). Najpogosteje beležene bolezni so bile pepelovke (Erysiphe sp.), največ različnih ŠO in ŠD pa se je pojavljalo na borih (Pinus sp.). Poškodovanost sadik je bila običajno nizka (do 10 %), vendar je močno variirala med leti. Za pridelovanje kakovostnih in zdravih sadik je ključen celosten pristop pri varstvu in vzgoji sadik.
Ključne besede: škodljiv organizem, bolezen, poškodovanost, sadika, semenka, mlada rastlina, drevesnica, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 06.12.2019; Ogledov: 4453; Prenosov: 2248
Celotno besedilo (732,65 KB) |
793. Razvoj gozdnih sestojev na nekdanjih novinah v KoprivniJanez Golob, Milan Golob, David Hladnik, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na raziskovalnih ploskvah, ki ležijo na nekdanjih novinah na območju katastrske občine Koprivna, smo v septembru leta 2017 opravili šesto zaporedno polno izmero. Gozdovi na raziskovalnih ploskvah so v zasebni lasti in na njih od vzpostavitve le-teh v letu 1960 niso gospodarili. V naravnem sukcesijskem razvoju, ki se je začel pred 70 oziroma 100 leti, je na ploskvah prevladala smreka, spreminjanje sestojnih gostot bi lahko primerjali z Reinekejevem pravilom (SDI) o gostoti sestojev in samoizločanju dreves. Na raziskovalnih ploskvah se lesna zaloga giblje od 566,4 m3/ha do 761,3 m3/ha, temeljnica pa od 48,7 m2/ha do 61,7 m2/ha. Opazili smo skokovito povečanje višinskih krivulj smreke in macesna v sestojih. V neredčenih sestojih prevladujejo drevesa z visokimi neugodnimi vrednostmi dimenzijskega razmerja h/d.
Ključne besede: novinarjenje, raziskovalne ploskve, gozdovi na opuščenih kmetijskih površinah, sukcesijski razvoj
Objavljeno v DiRROS: 29.11.2019; Ogledov: 6681; Prenosov: 2101
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
794. Robinija (Robinia pseudoacacia L.) v Beli krajini: razširjenost, priraščanje, pomlajevanje in upravljanjeBlaž Bahor, Matija Klopčič, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Raziskovali smo razširjenost, priraščanje in pomlajevanje robinije v Beli krajini. Uporabili smo podatke Zavoda za gozdove Slovenije, del podatkov o pomlajevanju smo dodatno posneli. S podatki o gozdnih sestojih smo izračunali delež robinije v lesni zalogi in izdelali karto razširjenosti robinije ter karto površin, pomlajenih z robinijo. Debelinski in volumenski prirastek robinij smo izračunali s pomočjo podatkov s stalnih vzorčnih ploskev ter ju primerjali s prirastki drugih drevesnih vrst. S terensko pridobljenimi podatki smo analizirali pomladek na naključno izbranih stalnih vzorčnih ploskvah. Ugotovili smo, da se robinija pojavlja na 6,6 % gozdne površine, obilneje ob gozdnih robovih zunaj strnjenih gozdnih kompleksov. Lesna zaloga robinije sestavlja 3,5 % celotne lesne zaloge gozdov. Debelinski in volumenski prirastek robinije je višji od prirastka večine drevesnih vrst, s katerimi se najpogosteje pojavlja v sestojih. V prihodnosti je pričakovati nadaljnje širjenje robinije, zato jo je treba ustrezno upoštevati pri gospodarjenju z gozdovi.
Ključne besede: robinija, razširjenost, priraščanje, pomlajevanje, Bela krajina
Objavljeno v DiRROS: 29.11.2019; Ogledov: 6703; Prenosov: 2224
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
795. Vpliv suše na drobne korenine dreves in ektomikorizo v gozdnih ekosistemihTanja Mrak, Hojka Kraigher, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Sušni stres sproži tako pri drobnih koreninah dreves kot pri ektomikoriznih glivah številne spremembe na različnih nivojih. Drevesa se branijo pred sušo z mehanizmi izogibanja in tolerance. Suša lahko vpliva na kolonizacijo z ektomikoriznimi glivami in na strukturo ektomikorizne združbe. Pomembno vlogo pri preživetju mladja ob suši imajo skupne micelijske mreže. Ob zmerni suši je kolonizacija z ektomikoriznimi glivami večja kot ob ekstremni suši, kar ima za drevo številne pozitivne učinke. V sušnih razmerah se pogosto še posebej poveča pogostnost ektomikorizne vrste Cenococcum geophilum Fr., ki omogoča, da drobne korenine ostanejo funkcionalne in takoj po končanem sušnem obdobju pričnejo z absorpcijo vode. V sušnih razmerah se poveča tvorba težko razgradljivih molekul v koreninah (lignin), prav tako pa se težko razgradljive molekule (melanin) tvorijo tudi pri ektomikorizni vrsti C. geophilum, kar prispeva h kopičenju težko razgradljivih organskih snovi v tleh.
Ključne besede: globalne spremembe, drobne korenine, mikorizne glive, prilagoditve, organska snov v tleh
Objavljeno v DiRROS: 29.11.2019; Ogledov: 6945; Prenosov: 2264
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
796. Beech and silver fir's response along the Balkan's latitudinal gradientMatjaž Čater, Tom Levanič, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: At the 1000km geographical distance in Dinaric montane forests of silver fir (Abies alba Mill.) and European beech (Fagus sylvatica L.), the tree response from the north-western sites towards southern, warmer and dryer sites was performed during three consecutive growing seasons (2011, 2012 and 2013). On eleven permanent plots, positioned in uneven-aged beech and fir forests above 800m along the geographical gradient, the physiological and morphological response to light intensity were measured in predefined light categories based on the analysis of hemispherical photos. Radial growth was analysed on all plots and compared to precipitation, temperature and two drought indexes. Analysis showed a decrease in the cumulative precipitation and no change in temperature between plots. Beech was most efficient in the open area light conditions, while fir proved most efficient under shelter. Physiological response for beech increased towards SE and reached its maximal values in the middle of transect, while fir%s response decreased from the NW towards SE. Tendency to plagiotropic growth decreased from NW to SE in both species. Growth response to climatic parameters is weak, stronger in fir than in beech and decreasing towards SE.
Ključne besede: beech, uneven aged forests, silviculture, latitudinal gradient, response, silver fir
Objavljeno v DiRROS: 13.11.2019; Ogledov: 2089; Prenosov: 1378
Celotno besedilo (2,35 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
797. Anatomske, kemijske in sorpcijske lastnosti beljave in jedrovine rdečega boraMaks Merela, Vanja Turičnik, Viljem Vek, Primož Oven, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: V pričujoči študiji smo preučevali anatomske, kemijske in izbrane fizikalne lastnosti beljave in jedrovine rdečega bora (Pinus sylvestris L.) in tudi morebitni vpliv ekstraktivov na sorpcijske lastnosti borovine. Študija je bil opravljena na 6 testnih drevesih. Anatomske preiskave so bile narejene s klasično svetlo-poljsko mikroskopijo. Preiskovanje vzorcev za določanje dimenzijske stabilnosti in sorpcijskih lastnosti je potekalo po uravnovešanju v steklenih klima komorah. Vzorce za kemijsko analizo smo ekstrahirali s cikloheksanom ter z zmesjo acetona in vode, delež celokupnih fenolov pa smo kolorimetrično določili z UV-Vis spektrofotometrijo. Razlike med beljavo in jedrovino so se pokazale v smolnih kanalih, v lumnih aksialnih traheid ob trakovih ter v trakovnih parenhimskih celicah in v obokanih piknjah. Delež ekstraktivnih snovi v jedrovini je bil večji kot v beljavi. Preiskave beljave in jedrovine niso pokazale statistično značilnih razlik v gostoti v absolutno suhem stanju, pri točki nasičenja celičnih sten, diferencialnem nabrekanju v radialni smeri in ne pri koeficientu nabrekanja v tangencialni smeri. Izkazalo se je, da se prečna krčitvena anizotropija, diferencialni nabrek v tangencialni smeri, koeficient nabrekanja v radialni smeri ter sorpcijski kvocient razlikujejo pri beljavi in jedrovini rdečega bora. Omenjene razlike lahko pripišemo vzajemnemu učinku anatomskih in kemičnih značilnosti obeh kategorij lesa, vsekakor
Ključne besede: rdeči bor, Pinus sylvestris L., sorpcijske lastnosti, beljava, jedrovina, ekstraktivi, anatomija lesa
Objavljeno v DiRROS: 16.10.2019; Ogledov: 5928; Prenosov: 3022
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
798. Kratkoročna napoved ulova osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus) v kontrolne pasti tipa Theysohn za leto 2019 za SlovenijoMaarten De Groot, Marija Kolšek, 2019, kratki znanstveni prispevek Ključne besede: Ips typographus, navadna smreka, Picea abies, osmerozobi smrekov lubadar, šesterozobi smrekov lubadar, prenamnožitev, pasti, gostota populacije
Objavljeno v DiRROS: 10.10.2019; Ogledov: 2374; Prenosov: 1597
Celotno besedilo (1,77 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
799. Značilnosti zaraščanja na opuščenih kmetijskih zemljiščih v HalozahMateja Cojzer, Jurij Diaci, Robert Brus, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Namen raziskave je bil preučiti značilnosti in potek zaraščanja z grmovnimi in drevesnimi vrstami na opuščenih kmetijskih zemljiščih v Halozah. Ker se površine gozdov in zemljišč v zaraščanju iz desetletja v desetletje povečujejo, smo preučili trend njihovega naraščanja. Vegetacijsko sestavo na zemljiščih v zaraščanju smo primerjali z vegetacijsko sestavo mladih razvojnih faz gozda in na njihovi osnovi še strategije zaraščanja. Od leta 1985 do leta 2015 se je površina gozdov v Halozah povečala za 7,8 %. Ugotovili smo, da so se opuščena kmetijska zemljišča začela zaraščati z grmovnimi vrstami, z napredujočo sukcesijo sta se povečala število drevesnih vrst in gostota osebkov. Proces zaraščanja poteka prek stadijev 'Cornus sanguinea' - 'Cornus sanguinea' - 'Carpinus betulus'. Pri obnovitvenih procesih v gozdu so že od začetka prevladovale drevesne vrste, z razvojem gozda se je gostota osebkov manjšala, število vrst pa se bistveno ni spreminjalo. Sukcesijski razvoj vegetacije na zemljiščih v zaraščanju je progresiven ali napredujoč in poteka prek različnih stadijev od grmiščne h klimaksni vegetaciji. Končna vegetacijska stopnja vodi v obeh primerih v bukov gozd.
Ključne besede: Haloze, zaraščajoča se kmetijska zemljišča, sukcesijski procesi zaraščanja, vrstna sestava, gostota osebkov, Shannonov indeks pestrosti, pomembnost vrste, dominantne vrste
Objavljeno v DiRROS: 10.10.2019; Ogledov: 6344; Prenosov: 3123
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
800. Vsebnost ekstraktivov v skorji in lesu robinije (Robinia pseudoacacia l.)Viljem Vek, Blaž Vivod, Ida Poljanšek, Primož Oven, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Raziskali smo vsebnost in sestavo ekstraktivov v lesnih tkivih in skorji robinije (Robinia pseudoacacia L.). Vzorce njenega lesa in skorje smo ekstrahirali v aparatu Soxhlet z acetonom. Acetonske ekstrakte smo preiskali gravimetrično in s tem izmerili vsebnost skupnih hidrofilnih ekstraktivov. Z UV-Vis spektrofotometrom smo kolorimetrično izmerili vsebnost skupnih fenolov. Ekstrakte lesa in skorje robinije smo nato detajlno preiskali s sistemom za tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC). S to tehniko smo v ekstraktih identificirali in kvantitativno ovrednotili dihidrorobinetin. Največje vsebnosti skupnih hidrofilnih ekstraktivov, skupnih fenolov in dihidrorobinetina smo izmerili v vzorcih jedrovine. Značilno manj ekstraktivov je bilo v vzorcih beljave in skorje. Aksialne variabilnosti v vsebnosti topnih komponent za les in skorjo robinije nismo dognali. Ugotovili smo, da je jedrovina robinije bogat vir fenolnih ekstraktivov.
Ključne besede: robinija, ekstraktivi, HPLC, dragocene spojine, biorafinarije
Objavljeno v DiRROS: 10.10.2019; Ogledov: 4703; Prenosov: 3328
Celotno besedilo (1,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
