Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "vrsta gradiva" (1) AND "polno besedilo" AND "organizacija" (Gozdarski inštitut Slovenije) .

1091 - 1100 / 1583
Na začetekNa prejšnjo stran106107108109110111112113114115Na naslednjo stranNa konec
1091.
1092.
The role of genetics and tree improvement in silviculture
Marko Vidaković, 1971, strokovni članek

Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3052; Prenosov: 1518
.pdf Celotno besedilo (596,84 KB)

1093.
Pionirski gozd iva (Salix caprea L.) kot pionirska drevesna vrsta
Sonja Horvat-Marolt, 1973, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: gozdarstvo, gojenje gozdov, pionirski gozdovi, pionirske drevesne vrste, iva, Salix caprea L.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4315; Prenosov: 1781
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

1094.
Vegetacijske razmere v smrekovih mraziščih Slovenije
Milan Piskernik, 1973, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: smrekovi gozdovi, pionirski gozdovi, mrazišča, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3796; Prenosov: 1724
.pdf Celotno besedilo (359,07 KB)

1095.
Über die Transmission zwischen Forschung und Praxis im Waldbau
Dušan Mlinšek, 1971, strokovni članek

Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3769; Prenosov: 1695
.pdf Celotno besedilo (686,56 KB)

1096.
Diffusion of results of forest research
C. P. van Goor, 1971, strokovni članek

Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2839; Prenosov: 1517
.pdf Celotno besedilo (762,51 KB)

1097.
Die Beziehungen zwischen Forstpolitik, Betriebswirtschaftslehre und Waldbau
Gerhard Speidel, 1971, strokovni članek

Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2844; Prenosov: 1516
.pdf Celotno besedilo (347,21 KB)

1098.
Waldbau als Wissenschaftliche disziplin
Hans Leibundgut, 1971, strokovni članek

Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3237; Prenosov: 1636
.pdf Celotno besedilo (511,93 KB)

1099.
Absence of juvenile effects confirmed in stable carbon and oxygen isotopes of european larch trees
Eleanor Kilroy, Danny McCarroll, Giles Young, Neil J. Loader, Roderick J. Bale, 2016, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Članek obravnava razmerja ogljikovih in kisikovih izotopov v branikah blizu stržena na prsni višini (cca 1,2 m) treh evropskih macesnov (Larix decidua Mill.), rastočih v mešanem gozdu s predraslimi hrasti in nasajenimi evropskimi macesni v zahodnem Walesu, Velika Britanija. Neklimatskega naraščajočega trenda v razmerjih ogljikovih izotopov, ki ga je sicer opaziti pri drugih vrstah v letih juvenilne rasti, ni, in tudi razmerje stabilnih izotopov ne kaže pomembnih trendov med odraščanjem drevesa. Rezultati iz prvih desetih branik ob strženu se bistveno ne razlikujejo od naslednjih dveh nizov desetih branik. O izostanku juvenilnega efekta v ogljikovih izotopih evropskega macesna so že poročali v zvezi z macesni, rastočimi v nesklenjenih sestojih v Franciji in to pripisali nezastrtosti krošenj in posledične neuporabe ogljikovega dioksida, ki ga pri dihanju oddajajo drevesa. Analizirana drevesa v zahodnem Walesu so rasla v nasadu s predraslimi hrasti, ki so bili starejši od podraslih macesnov. Macesni, kot svetloljubne drevesne vrste, so morali tekmovati za prostor in svetlobo, zato domnevamo, da je morebiten pojav juvenilnega efekta pri stabilnih izotopih prej posledica sprememb v hidravlični prevodnosti lesa, kot pa česa drugega. Ker današnja praksa izogibanja juvenilnega lesa omejuje potencial stabilnih izotopov drevesnih branik za dendroklimatološke in fiziološke raziskave, bi bile potrebnih dodatne raziskave o učinkih juvenilne rasti na pojav juvenilnega efekta v meritvah stabilnih izotopov.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 5134; Prenosov: 3626
.pdf Celotno besedilo (273,39 KB)

1100.
Bukovina - povezave med kakovostjo dreves, hlodovine in žaganega lesa
Jurij Marenče, Dominika Gornik Bučar, Bogdan Šega, 2016, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V raziskavi smo preučevali količinsko-kakovostni izkoristek bukovine od stoječega drevesa do žaganega lesa. Zanimala nas je ocena kakovosti posameznih dreves in njen vpliv na kakovostne razrede proizvodov iz tega lesa. Pri razvrščanju stoječih dreves smo upoštevali aktualno 5-stopenjsko lestvico ocenjevanja kakovosti Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Pri ocenjevanju gozdnih sortimentov smo uporabljali standard SIST EN 1316-1:2013, pri ocenjevanju žaganega lesa pa pravila Evropskega združenja žagarske industrije (EOS). Na vzorcu ocenjenih in nato posekanih dreves smo ugotavljali povezave med kakovostjo dreves, iz njih izdelanih sortimentov okroglega lesa in kakovostjo končnih žagarskih izdelkov. V vzorec so bila enakovredno zajeta drevesa vseh petih kakovostnih stopenj. Pri izdelavi gozdnih sortimentov smo dobili največ hlodov B-kakovosti (51 %) in največ žaganega lesa EOS-C-kakovosti (52 %). Iz bukovih dreves odlične kakovosti smo dobili 35 % najkakovostnejših sortimentov in iz teh sortimentov 8 % najkakovostnejšega žaganega lesa. Odločilni kriterij razvrščanja po kakovosti so pri sortimentih okroglega lesa slepice in pri žaganem lesu mrtve in trhle grče.
Ključne besede: listavci, bukev, kakovost, napake lesa, žagan les
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 5085; Prenosov: 2633
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

Iskanje izvedeno v 0.73 sek.
Na vrh