Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Leta 1998 je v ponovljenem vseslovenskem popisu aktivnosti rastišč divjega petelina (Tetrao urogallus L.) sodelovalo 473 lovcev in gozdarjev v 1.234 opazovanjih. Od skupno evidentiranih 559 rastišč je aktivnih le še 273 (49 %). Od 495 rastišč (88,6 %) v alpskem prostoru je bilo aktivnih 51 %, od ostalih 64 rastišč v dinarskem prostoru je aktivnih 33 %. Aktivne populacije so prisotne na 74 % površine evidentiranega območja razširjenosti. 80,3 % območja razširjenosti je ohranjenega v alpskem (22 ptic/km2) in 19,7 % v dinarskem prostoru (0,07 ptic/km2) na 4.839 km2 ali 22 % površine Slovenije. Delež aktivnih rastišč v gozdovih na površinah po 200 m višinskih pasovih narašča linearno, od samo še 16 % aktivnih rastišč nad 601 do 800 m nadmorske višine do 70 % nad 1.401 do 1.600 m. Pod 1.000 m je le 11,2 % vseh aktivnih rastišč. Optimum populacijske gostote je nad 1.201 do 1.600 m na 66 % vseh aktivnih rastišč z 0,59 ptic in 0,18 aktivnega rastišča/km2. Po letu 1986 je število aktivnih rastišč upadlo za 199 (42 %), od tega za 41 % v alpskem in 53% v dinarskem prostoru. Število opuščenih rastišč narašča linearno s padanjem po 200 metrskih višinskih pasovih, od 22,9 % nad 1.401 do 1.600 m do 78,9 % nad 601 do 800 m. Najbolj ogrožena so robna območja razširjenosti v predalpskem ter v dinarskem prostoru, najbolj ohranjena so v gorskih gozdovih smreke in bukve.
Keywords: divji petelin, Tetrao urogallus (L.), areal razširjenosti, habitat, gozd, gozdnata krajina, spreminjanje gozda
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4683; Downloads: 1891
Full text (3,01 MB)

Abstract: V letu 2001 in 2002 smo popisovali makromicete v Šaleški dolini in njeni okolici. Evidentirali smo 316 vrst makromicet, med njimi 14 vrst s slovenskegaseznama zavarovanih gliv: knežja mušnica ali karželj (Amanita caesarea), velikoluska mušnica (Amanita strobiliformis), votlobetni gobanček (Boletinus cavipes), kraljevi goban (Boletus regius), luskasti različek navadne lisičke (Cantharellus cibarius var. amethysteus), žolta lisička (Craterellus lutescens), švicarski polžar (Chroogomphus helveticus), čokata žilolistka (Gomphus clavatus), rožnati slinar (Gomphidius roseus), modreči bledotrosnik (Gyroporus cyanescens), bleščava luskarica (Phaeolepiota aurea), hrastov glivec (Sparassis brevipes), črni kuštravec (Strobilomyces strobilaceus) in orjaška kolobarnica ali čebular (Tricholoma colossus). Poleg zavarovanih smo evidentirali številne redke vrste. Pojavljanje zavarovanih in redkih vrst nakazuje njihovo veliko pestrost, zato predlagamo nadaljnjo sistematično inventarizacijo makromicet Šaleške doline. Pojavljanje gliv smo ocenili z bioindikativnega vidika in ga hkrati primerjali s seznami ogroženih gliv Evrope.
Keywords: makromicete, inventarizacija, biotska pestrost, Šaleška dolina
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4708; Downloads: 1928
Full text (2,17 MB)

Abstract: V prispevku je avtor opisal asociacijo Carici sempervirentis-Pinetum nigrae, ki uspeva v strmih osojnih legah gorskega sveta nad dolino zgornje Kolpe na Kočevskem (S Slovenija). Njene značilnice in razlikovalnice so Carex sempervirens, Globularia nudicaulis, Aquilegia nigricans, Adenophora liliifolia in Sesleria kalnikensis. Asociacijo ~leni v dve subasociaciji: -salicetosum appendiculatae subass. nova in -gentianetosum symphyandrae subass. nova. Primerjava našega črnega borovja z drugimi črnimi borovji v jugovzhodnoalpskem in dinarskem gorskem svetu z analizo podrobnejše floristične, fitosociološke in geoelementne sestave ter analizo spektra bioloških oblik je pokazala, da se, kljub nekaterim podobnostim, od njih floristično in ekološko dobro loči. Asociacija je dolgotrajna, prehodna razvojna stopnja progresivnega sukcesijskega niza. Med seboj se floristično in ekološko dobro ločijo tudi druga primerjana črna borovja, najbolj črna borovja z južnih Dinaridov, ki jih uvrščamo v podzvezo Sorbo umbellatae-Ostryenion carpinifoliae (Fukarek 1969) Accetto 1999.
Keywords: črni bor, samoniklo drevje, črno borovje, Carici sempervirentis-Pinetum nigrae, vegetacija, Kočevsko
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4440; Downloads: 1867
Full text (1,88 MB)

Abstract: Na območju predvidenega Krajinskega parka Škale živi relativno stabilna populacija damjakov (Dama dama), zato smo skušali ovrednotiti vpliv neavtohtone vrste na cilje varstva območja. Ugotavljali smo vpliv damjakov na fitocenozo (priljubljenost rastlinskih taksonov v prehrani vrste), na zoocenozo (terenska opazovanja medvrstnih odnosov, vpliv damjakov na vitalnost srnjadi, ocena tveganja za višje člene prehranjevalne verige zaradi akumulacije težkih kovin) in vzgojno-rekreacijski pomen vrste (anketiranje obiskovalcev TRC). Zaradi nevtralnega do zmerno pospeševalnega (+0,417) vpliva vrste na sistem varstvenih ciljev (le-tega smo skušali kvantificirati z oceno vpliva na posamezen cilj in določitvijo relativnega pomena ciljev) je prisotnost damjakov v območju sprejemljiva, vendar je ohranitev zgradbe krajine (habitatske heterogenosti) celotnega ugrezninskega obmo~ja velenjskegapremogovnika osnovni pogoj za obstoj populacije damjakov in za ohranitev visoke stopnje biotske raznovrstnosti v [ale{ki dolini.
Keywords: damjak, Dama dama, ekologija divjadi, krajinski park Škale, Velenje, premogovnik, ugrezninsko območje, varstvo narave
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4681; Downloads: 1864
Full text (1,27 MB)

Abstract: Fotografija hemisfere je v gozdoslovnih raziskavah ena najprimernejših metod za ocenjevanje poprečij sončnega sevanja skozi daljša obdobja. Metoda temelji na uporabi skrajno širokokotnih objektivov ribje oko, ki so znani po velikih popačitvah preslikav. Prvi pogoj za uporabo metode je poznavanje preslikave za kombinacijo fotoaparata in objektiva. Značilnosti preslikave pridobimo s postopkom umerjanja. V prvem delu prispevka opisujemo postopek umerjanja objektiva ribje oko za ocenjevanje sončnega sevanja v gozdoslovnih raziskavah.V drugem delu predstavljamo rezultate umerjanja objektiva ribje oko proizvajalca Sigma 8 mm, f/4 (MF, N), ki ga uporabljamo v kombinaciji s fotoaparatom Nikon F50.
Keywords: sončno sevanje, meritve sevanja, gojenje gozda, ocenjevanje sevanja, objektiv ribje oko, umerjanje objektiva, fotografija hemisfere, pretok energije, gozd, fotografija, hemisfera
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4785; Downloads: 1983
Full text (822,93 KB)