1. Položaj priseljencev na področju zdravja in zdravstvenega varstva v SlovenijiRomana Bešter, Mojca Medvešek, Janez Pirc, 2020, independent scientific component part or a chapter in a monograph Keywords: integracija priseljencev, priseljenci, zdravje, zdravstveno varstvo, Slovenija, integracijska politika
Published in DiRROS: 16.04.2024; Views: 43; Downloads: 7
 Full text (2,56 MB) |
2. |
3. Razvoj integracijskih programov za priseljence v SlovenijiMojca Medvešek, Romana Bešter, Janez Pirc, 2020, independent scientific component part or a chapter in a monograph Keywords: integracija, integracijska politika, integracijski programi, državljani držav nečlanic Evropske unije, začetna integracija priseljencev, slovenski jezik, Slovenija
Published in DiRROS: 16.04.2024; Views: 49; Downloads: 10
Full text (2,36 MB) |
4. |
5. |
6. Življenje porabskih slovenskih povojnih deportirancev po zaprtju delovnih taboriščKatalin Munda Hirnök, 2016, original scientific article Abstract: Članek obravnava življenje porabskih Slovencev po amnestiji leta 1953, ko so postali deportiranci, med njimi tudi porabski Slovenci, tako rekoč "brezdomci", kajti po odpustu iz taborišč se niso smeli vrniti na svoje domove, bili so izobčeni, izgnani iz nekaterih mest in iz obmejnega pasu in so prišli na seznam opazovanih. Domov so se lahko vrnili šele tri leta po zaprtju taborišč, leta 1956, ko je Madžarska začela urejati odnose z Jugoslavijo. Pri predstavitvi novega začetka življenja deportiranih družin in posledic pregnanstva v delovna taborišča se opiramo na pričevanja še živečih taboriščnikov in arhivske dokumente, ki se nahajajo v madžarskih arhivih.
Keywords: porabski Slovenci, Porabje, Madžarska, delovna taborišča, povojne deportacije, deportiranci, ljudsko življenje, 1953/1957
Published in DiRROS: 15.04.2019; Views: 2981; Downloads: 1201
 Link to full text
This document has many files! More... |
7. |
8. |
9. Kdo so potomci priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije?Mojca Medvešek, 2007, review article Abstract: Namen prispevka je poskus 'identifikacije' populacije potomcev priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije glede na nekatere demografske in druge relevantne kazalce kot so: državljanstvo, etnična (narodna) struktura, jezik (materni in pogovorni), veroizpoved, spolna struktura, starostna struktura, izobrazbena struktura in status aktivnosti, pridobljene s popisom leta 2002. Glede na obravnavane 'objektivne' kazalnike ugotovimo dvoje: 1. obstajajo razlike med posameznimi etničnimi skupnostmi znotraj populacije potomcev priseljencev in 2. položaj potomcev priseljencev v družbeni strukturi je boljši v primerjavi s položajem priseljencev in se glede mnogih kazalnikov približuje strukturi večinskega naroda.
Keywords: priseljenci, nekdanja Jugoslavija, Slovenija, potomci priseljencev
Published in DiRROS: 06.03.2019; Views: 3241; Downloads: 823
Full text (328,29 KB) |
