3181. Pomen gozda za ohranjanje biodiverzitete dvoživk (Amphibia) na območju načrtovanega regijskega parka Kočevsko-KolpaKatja Poboljšaj, 2000, drugi znanstveni članki Povzetek: Na obmo~ju na~rtovanega Regijskega parka Ko~evsko-Kolpa je potekala raziskava dvo`ivk od pomladi 1999 do jeseni 2000, kjer je bilo opa`enih 13 vrst dvo`ivk na 47 najdi{~ih. Najpomembnej{a mresti{~a so predvsem obmo~ja ve~jih sklenjenih mokri{~ v dolinah rek Ribnice in Rin`e, ter na {ir{em obmo~ju Ko~evske Reke in Mlake pri Ko~evski Reki. Le-ta imajo pomembno vlogo pri ohranjanju pestrosti vrst dvo`ivk in s tem biotske pestrosti gozdov na celotnem obmo~ju Regijskega parka Ko~evsko-Kolpa.
Ključne besede: biotska pestrost, vrstna raznolikost, vrstna diverziteta, živalstvo, gozd, mokrišča, dvoživke, Amphibia, regijski park Kočevsko-Kolpa, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4328; Prenosov: 1844
 Celotno besedilo (720,80 KB) |
3182. Prostorastoča drevesa kot stopni kamni v kmetijski krajiniJanez Pirnat, 2000, drugi znanstveni članki Povzetek: Prostorastoča drevesa so pogosto edini gradnik naravne vegetacije v kmetijski krajini, lahko pa sestavljajo mozaik krajinskih gradnikov, skupaj s opi drevja, koridorji drevnine ali zaplatami gozda v kmetijski matici. Ve~krat sestavljajo sama ali skupaj z `e omenjenimi krajinskimi gradniki omre`je, ki omogo~a prehajanje {tevilnim vrstam. Prostorasto~a drevesa v kmetijski krajinipogosto zapostavljamo, nimamo evidentiranih, kljub zakonski osnovi ne gospodarimo z njimi. Analize drevnine na izseku Sor{kega polja ka`ejo, da prostorasto~a drevnina danes nima ve~ vlog, kot jih je imela pred desetletji, zato pa je pomembnej{a kot stopni kamni zlasti v tistih delih kmetijskih krajin, kjer so drugi ostanki naravne vegetacije `e izginili, oziroma so njihove medsebojne razdalje prevelike, da bi {e omogo~ale prehajanje vrst.
Ključne besede: biotska pestrost, prostorastoča drevnina, vrstna raznolikost, mnogonamensko gozdarstvo, krajinsko gozdarstvo, prostorastoče drevo, biodiverziteta, kmetijska krajina, stopni kamen, gradnik vegetacije, regionalizacija, geografski informacijski sistem
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4872; Prenosov: 1965
Celotno besedilo (902,76 KB) |
3183. |
3184. Prirastna depresija pri jelki v Dinarskem fitogeografskem območju med leti 1960 in 1995Tom Levanič, 1997, izvirni znanstveni članek Povzetek: V Dinarskem fitogeografskem območju smo na 6 raziskovalnih objektih preučili pojav prirastne depresije pri jelki v obdobju 1960-1995. Vzorčili smo v transektih dolžine 400-600 m. Skupaj smo analizirali 365 jelk različnih stopenj prizadetosti. Ugotovili smo, da se je prirastna depresija začela leta 1960 in da je prirastek upadal do leta 1986, nato pa se je začel povečevati. Povečevanje širine branike in pozitiven odziv jelke na izboljšanje rastnih pogojev sta močno odvisna od rastnosti dreves. Tako so se na izboljšanje najbolj odzvale navidezno neprizadete jelke, medtem ko pri prizadetih jelkah izrazitega izboljšanja ni. Pri močno prizadetih jelkah pa se propadanje nadaljuje. Izkazalo se je, da so najbolj prizadeti tisti objekti, ki ležijo bliže urbanih središč in manj tisti, ki so od njih bolj oddaljeni
Ključne besede: jelka, Abies alba, dendrokronologija, Slovenija, propadanje gozda, onesnaževanje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4516; Prenosov: 1898
Celotno besedilo (1,01 MB) |
3185. Rastiščne značilnosti izbranih pokljuških barij in okoliškega smrekovega gozdaLado Kutnar, Primož Simončič, Alenka Gaberščik, Andrej Martinčič, 2001, izvirni znanstveni članek Ključne besede: smrekovo barje, visoko barje, hidrologija, kemijske lastnosti tal, Sphagno-Piceetum, Pino mugi-Sphagnetum, DCA ordinacija, šotna tla, Pokljuka
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4424; Prenosov: 1921
Celotno besedilo (1,61 MB) |
3186. |
3187. Osutost doba (Quercus robur L.) na trajnih raziskovalnih ploskvah v obdobju 1995-2000Matjaž Čater, 2001, izvirni znanstveni članek Ključne besede: gozd, hrast dob, Qurcus robur L., propadanje gozda, propadanje hrasta, trajna raziskovalna ploskev, osutost drevja, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4461; Prenosov: 1872
Celotno besedilo (485,73 KB) |
3188. |
3189. |
3190. Translokacija bakra iz zaščitenega lesa, izpostavljenega glivam razkrojevalkam lesaMiha Humar, Franc Pohleven, Polona Kalan, Sam Amartey, 2002, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na področju zaščite lesa se v zadnjem času pojavljajo na baker odporni sevi gliv, kar v praksi predstavlja velik problem. Tolerantne glive ogrožajo zaščiten les v uporabi z običajno trajnostjo nad 30 let, saj les okužen s tolerantnimi sevi gliv lahko propade že v nekaj letih. Mehanizmi tolerantnosti še niso povsem pojasneni. Velik pomen se pripisuje oksalni kislini, ki jo intenzivno tvorijo tolerantne glive. Z laboratorijskimi poskusismo ugotovili, da je poleg tega mehanizma pomemben tudi aktivni transport bakra v micelij gliv. Pri glivah, ki ne izločajo oksalne kisline, jetranslokacija bakra povzročena z difuzijo
Ključne besede: zaščita lesa, tolerantnost na baker, oksalna kislina, Antrodia vaillantii
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4623; Prenosov: 1931
Celotno besedilo (540,19 KB) |
