2791. Plant diversity of selected Quercus robur L. and Quercus petraea (Matt.) Liebl. forests in SloveniaLado Kutnar, 2006, izvirni znanstveni članek Povzetek: In Slovenia, the plant species diversity on 225 research plots dominated by pedunculate oak (Quercus robur L.) and by sessile oak (Quercus petraea (Matt.) Liebl.) has been analysed. Plots of Q. robur are located in five, andplots of Q. petraea in four semi-natural managed forest complexes. In the tree layer, 28 species were found beside the dominant two oak species, with Carpinus betulus L., Picea abies (L.) Karst., Quercus cerris L. and Fagus sylvatica L. having significant shares of growing stock. Based on the understorey vegetation (shrub and herb layer, terricolous mosses), the Ddetrended Correspondence Analysis (DdCA) made a clear distinction between plots with dominant Q. robur and those with Q. petraea. The understorey vegetation also proved to be a valuable indicator of the site conditions and of forest management in the past. Based on ordination, lowland pedunculate oak forests of relatively long standing near to natural management have been separated from the pedunculate oak forests where spruce was favoured by the forest management, and from the man-made pedunculate oak stands on primary sites of Q. petraea. DCA clearly differentiated the sessile oak forests in warmer climate of Sub-Mediterranean region, and in warmer meso-sites of Pre-Pannonian region from other sessile oak forests. The main gradients of vegetation structure and of species diversity, as well main ecological gradients in different oak forests were obtained by ordination technique.
Ključne besede: floristic composition, vegetation structure, biodiversity, growing stock
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4193; Prenosov: 1786
 Celotno besedilo (1,63 MB) |
2792. Obravnavanje gozdnih sestojev v gozdarskem načrtovanju na primeru gozdnih območij Bohinj in PohorjeAleš Poljanec, Andrej Bončina, 2006, izvirni znanstveni članek Povzetek: V raziskavi smo analizirali značilnosti izločanja in obravnavanja sestojev v gozdnogospodarskem načrtovanju na primeru objektov Bohinj (GGO Bled) in Pohorje (GGO Maribor) s skupno površino 29950ha gozdov. Analizo negovalnih enot ter primerjavo negovalnih enot in sestojev smo opravili na sistematično izbranem vzorcu devetindvajsetih oddelkov (9 % površine gozdov) v objektu Bohinj in petindvajsetih oddelkov (10 % površine gozdov) na Pohorju. Povprečna površina izločenih sestojev v Bohinju znaša 1,04 ha (Me = 0,53 ha), na Pohorju pa 2,30 ha (Me= 1,33 ha). Povprečna površina negovalnih enot je 2,00 ha (Me = 0,95 ha) v Bohinju in 1,88 ha (Me = 0,92 ha) na Pohorju. Na velikost izločenih sestojev predvsem značilno vplivajo struktura gozdnih sestojev, popisovalec, rastiščne razmere, gospodarjenje z gozdovi ter tradicija gozdarskega načrtovanja v posameznem območju.
Ključne besede: sestoji, klasifikacija sestojev, gozdna inventura, gozdnogospodarsko načrtovanje, gozdnogojitveno načrtovanje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4187; Prenosov: 1733
Celotno besedilo (3,52 MB) |
2793. Vpliv velikosti posesti na strojno sečnjo v zasebnih gozdovihJanez Krč, 2006, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prikazani so rezultati študije potencialov prostorskega združevanja zasebne gozdne posesti v procesu pridobivanja lesa z vidika učinkovitosti rabe tehnologije kratkega lesa. Učinkovita raba tehnologije kratkega lesa je povezana predvsem s količinsko in prostorsko koncentracijo sečenj, kar je velik problem pri večini slovenskih gozdov v zasebni lasti s prevladujočo drobno posestno strukturo. Velikostna struktura slovenske zasebne gozdne posesti je obravnavana z vidika kriterijev za rabo sodobnih tehnologij kratkega lesa, ki jih uporabljajo v tujini, kjer je ta tehnologija že uveljavljena. Izdelali smo model, ki glede na razdrobljenost posesti, število lastnikov in gozdnih fondov teoretično vrednoti možnosti prostorskega združevanja zasebne gozdne posesti oz. parcel, ki zadostijo pogojem za rabo sodobnih tehnologij kratkega lesa. Zza sedanje in modelno stanje smo analizirali različice z vidika izvedbe pridobivanja lesa in kazalce njene učinkovitosti pri potencialnem skupnem nastopanju v procesu realizacije možnih sečenj. Po gozdnogospodarskih območjih so obravnavane razlike med sedanjim in modelnim stanjem združene zasebne gozdne posesti po kazalcih števila lastnikov, količin in intenziteti možnih sečenj, velikosti delovišč oz. blokov za izvedbo sečenj s tehnologijo kratkega lesa. Med kazalci učinkovitosti rabe sodobnih tehnologij pa so analizirani časi za premik strojev in stroški sečnje glede na vrednosti obravnavanih kriterijev.
Ključne besede: strojna sečnja, zasebni gozdovi, učinkovitost
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4770; Prenosov: 1722
Celotno besedilo (1,72 MB) |
2794. Vpliv rastiščnih in sestojnih razmer na pestrost tal in vegetacije v izbranih bukovih in jelovo-bukovih gozdovih na KočevskemLado Kutnar, Mihej Urbančič, 2006, izvirni znanstveni članek Povzetek: Raziskava pestrosti talnih razmer in vegetacije na Kočevskem je potekala na štirih raziskovalnih kompleksih. Dva sta bila osnovana v dinarskem jelovo- bukovem gozdu (Omphalodo-Fagetum) na Kočevskem Rogu, dva pa v preddinarskem gorskem bukovem gozdu (Lamio orvalae-Fagetum) in acidofi lnem bukovem gozdu (Blechno-Fagetum) pri Kočevski Reki. Kompleksi so bili sestavljeni iz skupno 11 objektov z različnimi rastiščnimi in sestojnimi razmerami, ti pa iz 60 ploskev. V prvih treh kompleksih na apnencih in dolomitih smo ugotovili šest talnih enot (folični, litični, evtrični in rendzični leptosol, evtrični kambisol, haplični luvisol) in devet humusnih skupin treh humusnih oblik. V četrtem kompleksu na nekarbonatnih skrilavih glinovcih in peščenjakih smo odkrili le eno talno enoto (distrični kambisol), zato pa sedem humusnih skupinznotraj treh humusnih oblik. Skupaj smo na ploskvah popisali 165 višjih rastlin in mahov. Na raziskovalnih ploskvah na apnencih in dolomitih smo v povprečju našli skoraj trikrat več vrst kot na skrilavih glinovcih in peščenjakih. V primerjalni analizi izbranih raziskovalnih objektov smo med njimi ugotovili značilne razlike (npr. odprte sestojne vrzeli vs. sklenjeni sestoji, vrzeli v pragozdnem ostanku vs. umetno oblikovane vrzeli v gospodarskem gozdu, strma skalnata pobočja vs. platoji, vrtače). Specifi čna fl oristična sestava je predvsem rezultat različnih sestojnih in rastiščnih, še posebej talnih razmer ter intenzitete gospodarjenja v preteklosti in sedanjosti.
Ključne besede: biotska pestrost, vegetacija, talne razmere, humusne oblike, sestojne vrzeli, dinarsko območje, Slovenija, jelovo-bukovi gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4179; Prenosov: 1962
Celotno besedilo (4,90 MB) |
2795. Osnovni prostorski in demografski kazalci za območje alpske konvencije v SlovenijiAndreja Ferreira, 2005, strokovni članek Povzetek: Alpska konvencija je nastala na osnovi spoznanja alpskih držav, da je treba zaščititi naravne in kulturne vrednote ter hkrati podpreti trajnostno-sonaravni razvoj alpskega območja. Slovenija je ena izmed podpisnicte pomembne mednarodne pogodbe, ki povezuje 8 držav, 5.971 občin in več kot 13 milijonov prebivalcev. V raziskavi predstavljamo nekatere osnovne kazalce za slovensko območje Alpske konvencije in jih primerjamo s celotno državo.
Ključne besede: prebivalstvo, nadmorska višina, raba tal, Alpska konvencija, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4009; Prenosov: 1795
Celotno besedilo (910,18 KB) |
2796. Dendroekološka analiza rasti smreke (Picea abies (L.) Karst.) v okolici dveh termoelektrarnTom Levanič, Andreja Slapnik, 2006, izvirni znanstveni članek Povzetek: Namen študije je bil analizirati širine branik pred obdobjem največjega onesnaževanja z SOo2, med tem obdobjem in po sanacijskih ukrepih, opravljenih na termoelektrarnah Šoštanj (TEŠ) in Trbovlje (TET). Analiza širin branik preživelih dreves na ploskvah bliže TET in TEŠ je pokazala, da so bile branike v obdobju največjega onesnaževanja znatno ožje kot tiste na manj vplivanih lokacijah. Izkazalo se je tudi, da je odziv dreves na klimatske vplive na bolj in manj vplivanih ploskvah sicer primerljiv - vsa drevesa so se odzivala enako, vendar tista bliže termoelektrarnam bolj, tista z bolj oddaljenih ploskev pa manj in so se tudi hitreje vrnila v stanje normalnega priraščanja kot prizadeta drevesa. Primerjava rasti s klimo je pokazala, da je večina pozitivnih in negativnih značilnih let sicer posledica klimatskih dejavnikov, vendar pa lahko nekatera značilna leta na ploskvah bliže virom onesnaževanja nedvoumno pripišemo postopnemu povečevanju proizvodnje v termoelektrarnah in posledičnemu povečevanju emisij SO2 v ozračje. Na osnovi teh ugotovitev sklepamo, da je vpliv termoelektrarn na debelinski prirastek drevja omejujoč. Proizvodna sposobnost rastišč ni izkoriščena, drevesa so v konstantnem stresu, na dodatne okoljske strese se odzivajo občutljiveje kot drevesa zunaj vplivnega območja, normalizacija rasti po nastopu ugodnih rastnih razmer pa je daljša. Po namestitvi odžvepljevalnih čistilnih naprav v TEŠ in postavitvi odvodnika v TET so se razmere za rast dreves v okolici termoelektrarn izboljšale, kar se kaže tudi v postopoma vedno manjših razlikah med rastjo dreves na vplivnih in manj vplivnih območjih. Izboljšanje rasti prizadetih dreves je bolj izrazito v okolici TEŠš, kjer je bila ekološka sanacija učinkovitejša; manj pa se je rast izboljšala v okolici TET, kjer je 360 m visoki odvodnik emisije samo razpršil na večje območje.
Ključne besede: onesnaženost zraka, SO2, žveplov dioksid, propadanje gozdov, dendroekologija, debelinski prirastek, smreka, Picea abies (L.) Karst., termoelektrarne, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4396; Prenosov: 1772
Celotno besedilo (2,49 MB) |
2797. Silver fir (Abies alba Mill.) distribution in Slovenian forestsAndrej Ficko, Andrej Bončina, 2006, izvirni znanstveni članek Povzetek: We analysed the characteristics of silver fir (Abies alba Mill.) occurrence and distribution in Slovenia using databases of the Slovenian Forest Service (SFS). Silver fir is the third most widely distributed tree species in Slovenia, occurring in approximately 40 % of total forest area, but abundantly in less than 10 %. Its share in total growing stock varies between separate forest management regions. It is more abundant in the Dinaric and part of the Pre-alpine phytogeographic regions. The highest share in total growing stock reaches at altitudes between 800 m and 1000 m above sea level, forests with silver fir cover the most extensive surface in the altitude belt from 1000 to 1200 m. Silver fir occurs abundantly in 11 syntaxes. Between them, silver fir-beech forests (Abieti-Fagetum dinaricum TREG. 57, syn.: Omphalodo-Fagetum (TREG.57 corr. PUNC.80) MAR et al. 93) strongly prevail, followed by fir forests with fern (Dryopterido-Abietetum KOŠ.65, syn.: Galio rotundifolii-Abietetum BARTSCH.40). Silver fir diameter distribution considerably varies between separate forest management regions. The regions with the highest share of silver fir (Postojna, Kočevje) dominate also in having large diameter silver fir trees, whereas in other regions (e.g. Nazarje, Kranj, Maribor) small diameter silver fir trees are prevalent. Ddevelopmental stage structure shows that in forest stands with silver fir there is a higher share of timber phase, stands in regeneration, youth stands and selective forests. Considering regeneration we can conclude, that more intensive decreasing trend in silver fir share is expected in the Ddinaric phytogeographic region than in northern parts of Slovenia. Successful regeneration due to lower red deer population and balanced stem diameter structure with higher proportion of small diameter trees promise easier conservation of silver fir in northern parts.
Ključne besede: forest stand structure, forest vegetation, altitude, Slovenia
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4366; Prenosov: 1744
Celotno besedilo (2,09 MB) |
2798. Factors influencing growth of mature sycamore trees (Acer pseudoplatanus L.) on carbonate bedrockAleš Kadunc, Marijan Kotar, 2005, izvirni znanstveni članek Povzetek: This paper presents the growth potential of sycamore (Acer pseudoplatanus L.) on four types of forest sites located on carbonate bedrock. The research covers sycamore sites (Aceri-Fraxinetum ill.), beech sites (Lamio orvalae-Fagetum), beech sites planted with Norway spruce, and silver fir-beechsites (Omphalodo-Fagetum aceretosum). The analyses for each forest type were carried out on five plots. Our aim was to determine the effect of site factors and stand parameters on sycamore growth. Site productivity (SP) is positively correlated with soil depth, coarse silt percentage in the cambichorizon, the content of phosphorus in leaves and, partly, with potassium. The effect of nitrogen supply on height growth or SP was not confirmed. Furthermore, height growth on sites with a higher rate of nutrient cycling, higher macronutrient supply and higher sand percentage in the cambic horizon is significantly faster. As to the growth of basal area, in addition to positive dependences of crown size, many other correlations with site factors were confirmed.
Ključne besede: beech stand, growing stock, stand value, current volume increment, current value increment, quality structure, social collective
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4433; Prenosov: 1819
Celotno besedilo (185,52 KB) |
2799. Suggested approach to the financial controlling in wood enterprisesMariana Sedliačikova, Denis Jelačić, Josef Drábek, Leon Oblak, 2005, strokovni članek Povzetek: The aim of this paper is to analyse theoretical and practical approaches to the fundamentals, place, roles, functions and contents of the financial controlling in wood enterprises. After analysing various works by domestic andforeign authors, we designed our own approach to the problem of financial controlling, which is integrated into the subsystem of operative controlling and emphasises the relations between single subsystems of controlling. Financial controlling is a relatively independent part of enterprise controlling, whose main objective is to provide for liquidity in a company at all times and to ensure that the prime target of profitability is achieved at the same time.
Ključne besede: wood enterprise, financial controlling, management, financial stability
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4313; Prenosov: 1761
Celotno besedilo (653,94 KB) |
2800. Statistično spremljanje razvoja mehaniziranosti gospodarskih družb v obdobju od leta 1966 do leta 2002Simon Resman, Boštjan Košir, Mirko Medved, 2005, izvirni znanstveni članek Povzetek: Analizirano je statistično spremljanje opremljenosti gospodarskih družb za delo v gozdni proizvodnji. Razvoj spremljanja družb je glede na posamezne objave razdeljen v tri obdobja: 1966-1985, 1986-1992 in obdobje po letu 1994. Zbrani so nekateri pomembnejši podatki za obdobje od leta 1966 do 2002, ki kažejo na razvitost gozdarske stroke. Preučeni so podatki o gozdnatosti in količini poseka, številu zaposlenih, opremljenosti in učinkovitosti mehanizacije, o porabi goriva za delo v gozdu ter o graditvi gozdnih cest. Stanje na področju mehaniziranosti gozdarskih podjetij se izboljšuje, a močno zaostaja za opremljenostjo in učinkovitostjo razvitejših držav. Statistični urad RS po letu 1994 zagotavlja redno letno spremljanje podatkov. Da bi bili podatki točnejši, je treba natančneje definirati zahtevane podatke in dosledneje zahtevati vračanje izpolnjenih anket. Neizpolnjen vprašalnik velikega podjetja pomeni precejšnjo vrzel v skupnih analizah podatkov. Ker primerjave med anketiranci zaradi zakona o varovanju podatkov niso več mogoče,je interes za raziskave s strani podjetij majhen.
Ključne besede: pridobivanje lesa, tehnična opremljenost, gozdarska podjetja, statistični podatki, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4182; Prenosov: 1830
Celotno besedilo (338,45 KB) |
