2751. Assessing maximum loads when skidding wood uphill with tractorsBoštjan Košir, Jurij Marenče, 2008, izvirni znanstveni članek Povzetek: The results of measuring maximum loads on different slopes when skidding uphill with WOO DY 110 cable skidder and adapted 4WD agricultural tractor AGT 835 are described in the article. Both tractors are very different and were chosen for the purpose of finding the limits of uphill skidding. Besides the slope, the pre-designated loads of different sizes and log orientation (butt-end or top-end forward) have been main variables. The trial was conducted on two concave shaped test skid trails in the forest. On the lower altitudes, the skid trails had small inclination, which slowly increased to 42% on the track where WOODY 110 was tested, and 27% where AGT 835 was measured. First the loads were skidded uphill with butt-end and then with top-end forward. The purpose was to choose too heavy loads, as we wished to stop tractors due to overload, but on different slopes. The proper load formation (butt-end forward if possible) in uphill skidding is most important on steeper skid trails. The dependency between maximum load and slope is linear. The calculated theoretical maximum load on horizontal surface enables us to make similar assessment for any other tractor weighing between 2 and 7 tons. For this purpose, John Deere 6220 and LIMB 80 LUXS adapted agricultural tractors for forest use were chosen and compared. The ratio between the tractor load on different slopes and tractor weight was calculated for all four tractors included in our comparison. Apart from the weight, tractor's engine torque (power) has the decisive influence on the load size. Maximum loads on different slope categories were calculated according to different engine powers.
Ključne besede: tractor, skidding wood, maximum slope, maximum load
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4311; Prenosov: 1813
 Celotno besedilo (1,19 MB) |
2752. Analiza informacijskih vrzeli podatkov gozdne inventure v Sloveniji v luči zahtev Ministrske konference o varstvu gozdov v Evropi (MCPFE)Anže Japelj, Milan Hočevar, 2008, strokovni članek Povzetek: V okviru evropskega procesa MCPFE se stanje gozdov in trajnost gospodarjenja znjimi preverja na podlagi stanja ter sprememb šestih Helsinških meril in podrejenih kazalnikov trajnostnega gospodarjenja. Opredelili smo razhajanja - informacijske vrzeli - med informacijskimi zahtevami količinskih kazalnikov MCPFE in razpoložljivimi podatki gozdne inventure. Vrzeli smo opredelili na podlagi sedmih kakovostnih meril. Največji informacijski vrzeli smo z vidika podajanja stanja kazalnikov opredelili v okviru 3., z vidika sprememb pa 4. Helsinškega merila. Glavna vzroka za to sta, da gozdna inventura ne daje nikakršnih podatkov za dva kazalnika 3. in en kazalnik 4. Helsinškega merila, ter dejstvo, da podatki velikokrat obstajajo le za eno obdobje. Vrzelim botrujejo tudi neusklajenost definicij, prostorska nepopolnost podatkov in nepreglednost metodologij. Za zmanjšanje informacijskih vrzeli bi bilo treba vsisteme zbiranja podatkov vpeljati nove znake (npr. gozdni tipi, enodobni/raznodobni sestoji, tipi obnove), postopki bi morali temeljiti na jasnih statističnih načelih, ki jih je treba dokumentirati.
Ključne besede: MCPFE, gozdna inventura, gozdna statistika, informacijske vrzeli, trajnost, gospodarjenje z gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4605; Prenosov: 1946
Celotno besedilo (462,90 KB) |
2753. Technical parameters dynamics of WOODY 110 cable skidder within the range of stopping due to overload in uphill wood skiddingJurij Marenče, Boštjan Košir, 2008, izvirni znanstveni članek Povzetek: The article deals with uphill wood skidding with WOODY 110 skidder and the changes taking place in technical parameters: slip, torque, tractive forces, and weight distribution of a loaded tractor in the last three meters of skidding, which is defined as a range of stopping due to overload. The test was performed on a concave skid trail, where tractor loaded with 8 meter long fir logs stopped at the 32% incline. It stopped somewhat later when skidding with butt-end forward in comparison to skidding with top-end forward. The loadweight with butt-end forward was 31.69 kN, whereas with top-end forward itweighed 33.53 kN. The measured speeds showed minute changes until the last meter, but decreased swiftly after stopping. Regarding some technical parameters, there were almost no changes at the end of stopping, two exceptions being the slip, which increased in the range of stopping, and the forward torque, which decreased in this range. The results showed that the hydrostatic transmission was efficient, considering that in a relatively well-controlled slip (the slip values increase only in the last three meters, which approximately equals the half of tractor's length) there was less grounddamage.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4155; Prenosov: 1825
Celotno besedilo (948,58 KB) |
2754. Adsorpcija baker-etanolaminskih zaščitnih pripravkov v lesMiha Humar, 2008, izvirni znanstveni članek Povzetek: Baker-etanolaminski pripravki so trenutno ena izmed najpomembnejših skupin za zaščito lesa v tretjem in četrtem razredu izpostavitve. Kljub večletni komercialni uporabi celotni mehanizem vezave teh pripravkov v les še ni pojasnjen. Znano je, da se v les vežejo hitreje kot pripravki na osnovi bakra bakrovih in kromakromovih spojin. V literaturi pa še ni podatkov o tem, kdaj je ta reakcija končana in kateri dejavniki vplivajo nanjo. V prispevku je opisan vpliv časa impregnacije, lesne vrste (smrekovine in bukovine), temperature in koncentracije komercialnega baker-etanolaminskega zaščitnega pripravka Silvanolin na adsorpcijo bakra bakrovih spojin v lesne iveri. Vsebnost bakra v ivereh smo določali z rentgensko fluorescenčno spektroskopijo(XRF). Ugotovili smo, da je adsorpcija bakrovih učinkovin v les,impregniran z baker-etanolaminskimi pripravki, hiter proces. V prvih šestih urah impregnacije se adsorbira med 60 in 80 % navzetega bakra v les. Z višjo koncentracijo pripravka narašča tudi adsorpcija bakrovih učinkovin v iveri. Impregnacija pri 50 °C močno izboljša adsorpcijo bakrovih učinkovin v les.
Ključne besede: amini, baker, Fagus sylvatica, Picea abies, vezava v les, zaščita lesa
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4170; Prenosov: 1792
Celotno besedilo (581,72 KB) |
2755. Vpliv klime na maksimalno gostoto kasnega lesa v branikah smreke (Picea abies (L.) Karst.) na dveh rastiščih v SlovenijiPolona Hafner, Tom Levanič, 2008, izvirni znanstveni članek Povzetek: Navadna smreka (Picea abies (L.) Karst.) je zaradi svoje razširjenosti, zgradbe lesa in dolge življenjske dobe razmeroma pogost objekt dendrokronoloških raziskav. Doslej objavljene slovenske smrekove kronologije so bile sestavljene na podlagi širin branik, prispevek pa predstavlja prve denzitokronologije v Sloveniji in opisuje metodo določanja maksimalne gostote kasnega lesa branike (MXD). Raziskava je potekala na dveh različnih smrekovih rastiščih - Pokljuki in Sorškem polju. Na obeh lokacijah smo v vzorec zajeli po 13 dreves. Rezultati, dobljeni na Sorškem polju, so pokazali višje vrednosti MXD in manjše število značilnih let. Analiza je pokazala tudi pozitivno korelacijo med MXD in temperaturami v avgustu in septembru.
Ključne besede: smreka, Picea abies, klima, gostota lesa, kasni les, denzitometrija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4768; Prenosov: 1993
Celotno besedilo (1,10 MB) |
2756. Bryophyte species diversity of forest ecosystems in Slovenia (intensive monitoring programe)Lado Kutnar, Andrej Martinčič, 2008, izvirni znanstveni članek Povzetek: As part of the Intensive Monitoring Programme (IM) of Forest Ecosystems in Slovenia, the bryophyte flora and vegetation have been studied on 11 IM plots and 64 vegetation sub-plots (10*10 m). On the IM plots, high species diversityof bryophytes has been assessed. The total number of bryophytes was 109; among them 82 species belonging to the mosses (Bryophyta) and 27 species to the liverworts (Marchantiophyta). The mean number per plot was 27 species, ranging from 13 species on the Brdo plot to 36 species on the Borovec and Draga plots. The most common moss species are Hypnum cupressiforme, Ctenidium molluscum, Tortella tortuosa, Brachythecium velutinum, Isothecium alopecuroides, Dicranum scoparium, Polytrichum formosum, Fissidens taxifolius,F. dubius (Bryophyta); and liverworts are Radula complanata, Chiloscyphus profundus, Plagiochila porelloides and Metzgeria furcata (Marchantiophyta). Regarding the substrate preference, the opportunistic species that inhabit very different substrates are prevalent; and the second main group are bryophytes inhabiting wood material (epiphyte, epixylic species). Using multivariate techniques (cluster analysis, DCA), the bryophytes have proved to be valuable indicator of site conditions (bedrock, surface rockiness, soil type, micro- and regional climate, vegetation) and forest stand conditions (dominant tree species, dead wood).
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4220; Prenosov: 1896
Celotno besedilo (972,91 KB) |
2757. Pomladitvena ekologija drugotnih visokogorskih smrekovih gozdov v JelendoluElizabeta Rozman, Jurij Diaci, 2008, izvirni znanstveni članek Povzetek: Pomlajevanje visokogorskih smrekovih gozdov v Jelendolu je oteženo zaradi spleta dejavnikov. Jeseni leta 2003 smo v veliki vrzeli, malih vrzelih in pod sklenjenim sestojem na mreži 5 x 5 m postavili skupaj 227 ploskvic velikosti 1,5 x 1,5 m z namenom ugotoviti splošne pomladitvene razmere in glavne zaviralne dejavnike pomlajevanja. Na ploskvicah smo zbrali podatke o ekološkihrazmerah (relief, lega, nagib, globina tal, sestava površja, direktnoin difuzno sončno sevanje), vrsti in pokrovnosti pritalne vegetacije ter vrstah, gostoti, višinah in priraščanju mladja. Asimetrija v osvetljenostije vidna tako v smeri N-S kot E-W. Glede na porazdelitev direktnein difuzne svetlobe smo ploskvice razdelili na štiri skupine. Smreka je dobro pomlajena (28.605 na ha), zlasti izrazit je rob velike vrzeli, vendargostota mladja ni značilno odvisna od svetlobe. Nasprotno pa pomanjkanjesvetlobe onemogoča nadaljnji razvoj v sestoju in v malih vrzelih. Rezultati so pokazali, da svetlobne razmere na 1.500 m n.v. niso edini dejavnik, ki vpliva na uspešnost pomlajevanja. Velik pomen imajo še zlasti lesni ostanki, medtem ko je vpliv zeliščne plasti (prevladujeta Festuca altissima All. in Calamagrostis arundinacea (L.) Roth.) in globine tal negativen. Največji problem je še vedno objedanje.
Ključne besede: visokogorski gozdovi, smrekovi gozdovi, pomlajevanje, ekološki dejavniki, sončno sevanje, vrzeli, Jeledol
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4602; Prenosov: 1976
Celotno besedilo (678,95 KB) |
2758. Talne in vegetacijske razmere na območju GGE LešjeMateja Cojzer, Ljuban Cenčič, Lado Kutnar, Mihej Urbančič, Milan Kobal, Tomaž Kralj, 2008, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: tla, vegetacija, Lešje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3017; Prenosov: 760
Celotno besedilo (3,15 MB) |
2759. Analiza vsebine iztrebkov volka (Canis lupus) v SlovenijiMiha Krofel, Ivan Kos, 2010, kratki znanstveni prispevek Povzetek: Volk (Canis lupus) je oportunistični plenilec, ki pleni predvsem velike sesalce. Njegova prehrana se zelo razlikuje med posameznimi območji, zato je pomembno pridobiti lokalne podatke iz različnih delov njegovega areala. V Sloveniji je prehrana volka slabo raziskana. V članku predstavljamo rezultate preliminarne raziskave, v kateri smo analizirali 30 iztrebkov volkov, nabranih po večjem delu razširjenosti volka v Sloveniji. S pomočjo mikroskopskeanalize dlak in preiskave zob ter postkranialnih delov skeleta iz iztrebkov smo določili plenske vrste ter izračunali njihovo frekvenco pojavljanja in delež zaužite biomase. Kot glavni plen volka v Sloveniji so se izkazali cervidi (Cervidae), ki smo jih našli v 87 % iztrebkov in so sestavljali 85 % zaužite biomase. V manjši meri so se volkovi hranili še z mladiči divjega prašiča (Sus scrofa; 7 % iztrebkov, 5 % zaužite biomase) in ostanki domačih živali (7 % iztrebkov, 10 % zaužite biomase).
Ključne besede: volk, sivi volk, Canis lupus, prehrana, analiza iztrebkov, plenilstvo, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4632; Prenosov: 2005
Celotno besedilo (88,51 KB) |
2760. Razmerje med ksilemskim in floemskim prirastkom pri jelki (Abies alba Mill.)Luka Krže, Jožica Gričar, Katarina Čufar, 2007, izvirni znanstveni članek Povzetek: Pri 10 zdravih jelkah (Abies alba) smo raziskali anatomsko zgradbo floemskih branik (FB) glede na njihovo širino, razmerje med številom slojev celic v FB in v ksilemskih branikah (KB) iste sezone, razlike v številu slojev celic v FBin KB po obodu posameznega drevesa ter zvezo med širino FB in KB, nastalih vistem letu, ter širino dormantne kambijeve cone (KC). Intaktne vzorce tkiv zaraziskave smo vzeli iz živih dreves v letih 2001 in 2002 ter pripravili preparate prečnih prerezov za svetlobno mikroskopijo. Ugotovili smo zvezo med širino in anatomsko zgradbo FB. Pri ožjih FB je prevladoval rani floem, pri širših pa kasni. Pri širših FB se je v kasnem floemu lahko pojavil dodatni pasaksialnega parenhima. KB so bile 2- do 21-krat širše od FB. Širina KB je poobodu posameznega drevesa bolj variirala kot širina FB. Širina dormantne KC je bila v pozitivni zvezi s širino FB in KB.
Ključne besede: navadna jelka, Abies alba Mill., prirastek, ksilem, floem, kambijeva cona
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4513; Prenosov: 1986
Celotno besedilo (3,06 MB) |
