3211. Pomen spremljanja in vrednotenja inovativno-tehnoloških in raziskovalnih procesov v lesni industrijiBorut Likar, 2002, professional article Keywords: benchmarking, inovativna družba, industrija, les, lesno predelovalna industrija, inovativnost, raziskovalno delo, izobraževanje
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4464; Downloads: 1999
 Full text (780,31 KB) |
3212. Vplivi požarov na tla v črnoborovih in v puhavčevih gozdovih slovenskega PrimorjaMihej Urbančič, 2002, original scientific article Keywords: gozdni požar, črni bor, Pinus nigra, puhasti hrast, Quercus pubescens, poškodovanost tal, degradacija tal, kemične latnosti, zgradba tal, Primorje, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4447; Downloads: 1942
Full text (1,88 MB) |
3213. |
3214. Vpliv ravnanja z zaposlenimi in organizacijske kulture na prilagodljivost poslovanja slovenskih lesnoindustrijskih podjetijJože Kropivšek, 2003, original scientific article Abstract: Ravnanje z zaposlenimi in njihovimi zmožnostmi ter organizacijska kultura imata pomemben vpliv na zagotavljanje (spremenljivemu) okolju prilagojenega in prilagodljivega poslovanja. To seveda velja tudi za (slovenska) lesnoindustrijska podjetja. Teoretično je ta vpliv povezan predvsem z znanjem,prek katerega je vzpostavljena (praktična) povezava z inovativno dejavnostjo, izrabo zmožnosti zaposlenih, njihovim izobraževanjem in usposabljanjem ter odnosi med njimi. S teoretično analizo smo ugotovili (potrebne) spremembe na obravnavanem organizacijskem področju, ki so predvsem posledica sprememb v okolju. Teh sprememb je veliko, niso pa vse enako pomembne. Glede na ugotovljene pomanjkljivosti v slovenskih lesnoindustrijskih podjetjih, ki smo jih ugotavljali s pomočjo metode klasičnega vprašalnika, smo poiskali in nakazali možne rešitve trenutnega stanja v teh podjetjih, kar je bil tudi eden izmed ciljev te raziskave
Keywords: ravnanje z zaposlenimi, lesnoindustrijsko podjetje, organizacijska kultura
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4173; Downloads: 1864
Full text (111,61 KB)
This document is also a collection of 1 document! |
3215. Model za razvrščanje izdelkov kosovnega pohištva iz lesa glede na obremenjevanje okolja med procesom izdelaveIgor Lipušček, Leon Oblak, Lidija Zadnik Stirn, 2003, original scientific article Abstract: Pri procesu proizvodnje kosovnega pohištva iz lesa vpliva na obremenjevanje okolja veliko parametrov. V raziskavi smo definirali ključne parametre in oblikovali model za razvrščanje teh izdelkov glede na obremenjevanje okolja. Za oblikovanje modela je bila uporabljena metoda večkriterijskega odločanja. Funkcije koristnosti so bile izračunane z metodo analitičnega hierarhičnega procesa (AHP). Podatke smo zbrali na osnovi ekspertnih mnenj, ki so bila predhodno statistično obdelana. Oblikovani matematični model omogoča kritično primerjavo izdelkov z vidika obremenjevanja okolja in prikaze izrazitih prednosti oziroma slabosti določenega izdelka.
Keywords: lesna industrija, obremenjevanje okolja, razvrščanje izdelkov, modeliranje, večkriterijsko odločanje, AHP metoda
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4693; Downloads: 2043
Full text (108,71 KB) |
3216. Fitoremediacija s kovinami onesnaženih tal z uporabo sadik drevesSamar Al Sayegh-Petkovšek, Gregor Božič, Hojka Kraigher, Tom Levanič, Boštjan Pokorny, 2010, original scientific article Abstract: Na pehotnem strelišču vojaškega poligona Poček smo opravili poskus fitoremediacije na dveh raziskovalnih ploskvah. Prva ploskev leži na območju pehotnega strelišča in je onesnažena s Pb ter Cu, druga raziskovalna ploskev pa v njegovi okolici, kjer so tla manj obremenjena s kovinami. Zasadili smo juz izbranimi drevesnimi vrstami (Alnus glutinosa L., Acer pseudoplatanus L., Betula pendula Roth., Pinus sylvestris L., Salix caprea L.) po standardiziranem sistemu, izmerili rastne parametre ter določili vsebnosti kovin v koreninah, deblih in poganjkih sadik. Ugotovili smo, da kljub temu da izbrane drevesne vrste kopičijo v koreninah le Cd (BCF = 1,2), druge kovine pas prejemajo v manjših vsebnostih in vrstno specifično, lahko uporabimo večino preučevanih drevesnih vrst predvsem za fitostabilizacijo onesnaženih tal. Ugodno razmerje med bioakumulacijo in translokacijo kovin smo ugotovili za vse drevesne vrste z izjemo ive, kjer je prenos Cd v liste precejšen (TF = 6,9). Upoštevaje rastne parametre in privzem kovin v sadike je najprimernejša vrsta za remediacijo obravnavanega območja rdeči bor, najmanj pa iva.
Keywords: fitoremediacija, sadike dreves, rastni parametri, privzem kovin, pehotno strelišče
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4890; Downloads: 2030
Full text (3,36 MB) |
3217. Vplivi okoljskih dejavnikov na pojavljanje in prostorsko razporeditev zobne fluoroze pri srnjadi (Capreolus capreolus L.) v vzhodni SlovenijiIda Jelenko Turinek, Klemen Jerina, Boštjan Pokorny, 2010, original scientific article Abstract: Povečane koncentracije fluoridov v okolju negativno vplivajo na številne živalske vrste; ena najbolj vidnih posledic je nepravilni razvoj trdih zobnih tkiv oz. zobna fluoroza. Z ocenjevanjem stopnje zobne fluoroze pri vsej odrasli srnjadi, odvzeti iz vzhodne Slovenije v 10 lovsko-upravljavskih območjih leta 2007 (n = 7.158), izvedbo statističnih analiz v rastrskem GIS okolju z razmeroma veliko prostorsko ločljivostjo (1 km2) ter s kartografskim prikazom smo želeli: (i) ugotoviti razlike v pojavnosti in stopnji zobne fluoroze pri srnjadi različnih območij vzhodne Slovenije; (ii) določiti vpliv glavnih virov emisij na stopnjo in pojavnost zobne fluoroze; (iii) določiti najpomembnejše okoljske dejavnike, ki vplivajo na pojavnost zobne fluoroze. Ugotovili smo, da vzhodna Slovenija na splošno s fluoridi ni onesnažena, saj se zmerna in močna fluoroza pojavljata pri manj kot 1 % vzorcev; 84 % vzorcev ni kazalo fluoroze. Le v okolici največjega vira fluoridov v Sloveniji (tovarna aluminija) je večje območje velike obremenjenosti okolja s flouridi. Z multivariatnimi statistikami smo ugotovili, da na pojavnost in stopnjo fluoroze vplivajo: (i) oddaljenost od največjega vira emisij (94,6 % pojasnjene variance); (ii) starost srnjadi (5 % pojasnjene variance); (iii) oddaljenost od najbližjega gozdnega roba (0,7 % pojasnjene variance).
Keywords: fluoridi, zobna fluoroza, srnjad, bioindikatorji, okoljski dejavniki, GIS
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4623; Downloads: 2024
Full text (1,80 MB) |
3218. Bioindikacija onesnaženosti okolja s fluoridi z uporabo čeljusti srnjadi (Capreolus capreolus L.): stanje in perspektiveIda Jelenko Turinek, Andreja Bienelli-Kalpič, Boštjan Pokorny, 2010, review article Abstract: Zaradi naraščajočih koncentracij fluoridov v okolju in njihove strupenosti so raziskovalci v zadnjih desetletjih razvili različne metode za ocenjevanje vpliva teh onesnažil na žive organizme. Za ugotavljanje izpostavljenosti in vplivov fluoridov na sesalce (predvsem parkljarje) se uporabljajo metode akumulacijske bioindikacije (tj. določevanje vsebnosti fluoridov v kostnih tkivih, npr. čeljustih) in/ali metode odzivne bioindikacije (npr. makroskopskodoločevanje stopnje zobne fluoroze kot specifične morfološke spremembe, ki kaže na vpliv izpostavljenosti fluoridom na tvorbo in razvoj sklenine v času zobne formacije). Primernost čeljusti prostoživečih prežvekovalcev (zlasti srnjadi) kot bioindikatorjev onesnaženosti potrjuje v preteklosti ugotovljeni obstoj močnih pozitivnih soodvisnosti med koncentracijami fluoridov v okolju in: (i) vsebnostjo fluoridov v čeljustih srnjadi/jelenjadi; (ii) stopnjo zobne fluoroze obeh omenjenih vrst. Uporaba čeljusti v bioindikacijske namene je primerna tudi z logističnega in stroškovnega vidika, saj se čeljusti parkljarjev v marsikateri državi sistematično zbirajo z namenom kognitivnega in kontroliranega upravljanja s populacijami. Zaradi tega so dostopne v velikem številu, praviloma z vsemi potrebnimi atributnimi in geografskimi podatki o posameznem uplenjenem osebku. Slednje omogoča izvedbo veliko-površinskih (a prostorsko zelo natančnih), cenovno ugodnih in zanesljivih biomonitoringov onesnaženosti okolja s fluoridi, ki smo jih leta 2008 uvedli tudi v Sloveniji.
Keywords: bioindikacija, srnjad, fluoridi, zobna fluoroza, spodnje čeljusti, kočniki
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4786; Downloads: 1978
Full text (910,08 KB) |
3219. Raba zemljišč v zahodni Sloveniji : Občina Jesenice, Občina TolminIvan Žonta, 1980, treatise, preliminary study, study Keywords: smreka, Picea abies, melioracija, Pohorje, gojenje gozdov
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2667; Downloads: 1347
Full text (7,75 MB)
This document has many files! More... |
3220. |
