2851. Rastne značilnosti gorskega javorja (Acer pseudoplatanus L.) v SlovenijiAleš Kadunc, Marijan Kotar, 2003, original scientific article Abstract: Prispevek obravnava rastne značilnosti gorskega javorja na štirih skupinskih gozdnih rastiščih v Sloveniji. Analizirali smo višinsko in debelinsko rast 191gorskih javorjev s 30 lokacij. Na treh izmed njih smo opravljali desetdnevne meritve višinskega priraščanja mladic gorskega javorja. Pokazalo se je, da gorski javor v višino najhitreje raste na javorovjih, sledijo bukovja in nazadnje jelovo bukova rastišča. Kar zadeva debelinsko rast, v mladosti najhitreje rastejo javorovja, kasneje pa jih prehiti gorski javor z bukovih in jelovo bukovih rastišč. Debelinsko priraščanje je v pozitivni povezavi z velikostjo krošnje. Tekoči višinski prirastek najpogosteje kulminira med 12. in 14. letom starosti, debelinski pa med 20. in 40. letom. Povprečni starostni višinski prirastek doseže kulminacijo večinoma med 20. in 25. letom, povprečni debelinski prirastek pa med 30. in 50. letom starosti. Višinsko priraščanje gorskega javorja ima eno in izrazito kulminacijo v rastnisezoni, čas intenzivnega priraščanja pa traja 30-40 dni.
Keywords: gorski javor, Acer pseudoplatanus L., rastišče, višinska rast, debelinska rast, velikost krošnje, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4741; Downloads: 1976
 Full text (388,94 KB) |
2852. Odvisnost med nastopom fenofaz pri bukvi in navadnem divjem kostanju v Kočevju ter povprečnimi mesečnimi temperaturami zraka v obdobju od leta 1961 do 1990Urša Vilhar, Lučka Kajfež-Bogataj, 2003, original scientific article Abstract: Analiza nastopa fenoloških faz gozdnega drevja in grmovja v dolgem časovnem nizu nam pojasnjuje odvisnost med časom pojavljanja določene fenofaze ter meteorološkimi razmerami. Na lokaciji Kočevje smo ugotavljali korelacijo med nastopom fenofaz za bukev (Fagus sylvatica L.) ter navadni divji kostanj (Aesculus hippocastanum L.) ter povprečnimi eno-, dvo- in tromesečnimi temperaturami zraka za obdobje od leta 1961 do 1990. Korelacije so tesnejše, če uporabimo povprečja temperatur dveh ali treh zaporednih mesecev. Največji delež pojasnjene variabilnosti pri bukvi smo dosegli z modelom za napoved začetka rumenenja listja (58 %). Kot prva pojasnjevalna spremenljivka se pojavlja povprečna temperatura v mesecih februarju, marcu in aprilu, kot drugapa povprečna temperatura mesecev julija, avgusta in septembra. Pri navadnem divjem kostanju smo največji delež pojasnjene variabilnosti dosegli zmodelom za napoved začetka splošnega cvetenja (65 %), na katero najbolj vplivajo povprečne temperature mesecev aprila in maja ter mesecev januarja, februarja in marca. Na splošno je začetek rumenenja listja pri bukvi dober kazalec temperaturnih razmer rastišča.
Keywords: fenologija, bukev, navadni divji kostanj, fenološka postaja Kočevje, temperatura zraka
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4642; Downloads: 1987
Full text (613,06 KB) |
2853. Ali asimetrija dolžine rogljev gamsa (rupicapra rupicapra l.) odraža kvaliteto in starost živaliMiran Hafner, 2004, original scientific article Abstract: Nihajočo asimetrijo (fluctuating asymmetry-FA) dolžine rogljev gamsa (Rupicapra rupicapra) smo proučevali v vzorcu 718 odstreljenih živali obeh spolov (425 samcev, 293 samic) v obdobju od 1985-2003 v populaciji gamsov v vzhodnih Karavankah v SZ delu Slovenije. Dolžina rogljev odraža FA tako pri samcih kot pri samicah. Absolutna FA dolžine rogljev s starostjo narašča pri obeh spolih. Med mladimi živalmi z večjo FA izstopajo dveletne. V absolutni FAv okviru posameznih starostnih razredov nismo odkrili razlik med spoloma. Odvisnost med FA in velikostjo znaka smo odkrili pri samicah, in sicer z velikostjo znaka asimetrija narašča. Nismo odkrili odvisnosti med absolutno FAin telesno maso. Nismo odkrili razlik v relativni FA pri samicah med posameznimi starostnimi razredi. Če domnevamo, da le kvalitetni osebki in osebki, ki niso pod stresom, lahko proizvedejo bolj simetrične roglje, ugotavljamo, da rezultati domneve, da FA v sekundarnih spolnih znakih odraža kvaliteto nosilca, ne potrjujejo. Roglji večjih osebkov niso bolj simetrični. Ocenjujemo, da je asimetrija dolžine rogljev lahko znak starosti njihovega nosilca, ni pa znak njegove kvalitete. Simetrija dolžine rogljev pri gamsu verjetno nima velikega pomena v medsebojnih interakcijah.We have researched the fluctuating asymmetry (FA) in the horn length of chamois (Rupicapra rupicapra L.) on a sample of 718 animals of both sexes (425males, 293 females) that were shot in chamois population in the eastern Karavanke mountain ridge in northwestern part of Slovenia in the period 1985 -2003. Horn length reflects FA in male as well as in female population. Absolute FA in horn length increases with age in both sexes. Among young animals, twoyear olds stand out as the ones with higher FA. Within single age classes we have not detected any differences in absolute FA in-between sexes. We have, however, detected dependence between FA and the size of horns among females. Fluctuating asymmetry increases with an increase in horn length. No dependence has been found between absolute FA and carcass mass. We have not detected any differences in relative FA in females within single age classes. If we presume, that only individuals of good quality and individuals which arenot under stress conditions are able to develop more symmetrical horns, we can ascertain that our results do not confirm the presumption that FA in secondary sexual characteristics reflects the quality of the individual. Hornsof bigger individuals are not more symmetrical. We therefore assume that the asymmetry in horn length could be a characteristic feature of the age of an individual but could not be a characteristic feature of the quality of the individual. The symmetry in horn length in chamois probably does not have highsignificance in contacts between animals.
Keywords: Rupicapra rupicapra, gams, roglji, nihajoča simetrija, chamois, horns, fluctuating asymmerty
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4203; Downloads: 1861
Full text (726,10 KB) |
2854. Razvoj inicialne faze na vetrolomni površini v pragozdnem ostanku Ravna goraAleksander Marinšek, Jurij Diaci, 2004, original scientific article Abstract: Zaradi vetroloma je leta 1983 v pragozdnem ostanku Ravna gora na Gorjancih na bukovem rastišču (Cardamini savensi-Fagetum) nastala 5,17 ha velika vrzel. Dejstvo, da je izsledkov o pomlajevanju po velikopovršinskih motnjah v pragozdovih malo, nas je vodilo k temu, da smo leta 2000 analizirali stanje indinamiko pomlajevanja vrzeli. Na treh različnih delih vrzeli smo postavili 15 raziskovalnih ploskev z dimenzijami 15 x 15 metrov, znotraj katerih smo analizirali zmes, razrast dreves, sestojno stanje po IUFRO klasifikaciji, pomladek in grobe lesne ostanke. Posebej nas je zanimalo razmerje med bukvijo (Fagus sylvatica L.) in gorskim javorjem (Acer pseudoplatanus L.). Slednjega je največ na sredini vrzeli. Pod sestojem, ki je zapolnil vrzel, je razvit pomladek bukve in javorja, ki je najgostejši na spodnjem (severnem) delu vrzeli. V pomladku prevladuje bukev. Ugotovili smo, da so bile razmere, ki so se izoblikovale po vetrolomu, bistveno drugačne od tipičnega goloseka. Predstavili smo tudi uporabne izsledke za gospodarjenje v gozdovih na podobnihrastiščih.Special attention is given to the gap, which was created in the virgin forest remnant Ravna gora in 1983 by wind throw. The gap in the optimal phase of almost pure beech and on beech site (Cardamini savensi-Fagetum) was 5.17 ha large. In 2000, owing to a lack of investigations in such conditions, we started to research the development patterns of natural regeneration within the gap. 15 sample plots (15 x 15 m) in three different positions within the gap were established. We analysed tree species mixture, architecture, stand structure according to IUFRO classification, advanced regeneration density andcoarse woody debris.The reserach concentrated in particular on the variability of beech (Fagus sylvatica L.) and sycamore (Acer pseudoplatanus L.) mixture in regard to theposition within the gap. It was found out that sycamore was more abundant than beech in the center of the gap. The advanced regeneration density of beech was much higher than sycamore's, and both species were more abundant in the northern part of the gap. The results suggest that the ecological conditions after the wind throw were different when compared to a clear-cut area of similar size. Useful results for managed forests on similar sites are also presented.
Keywords: pragozd, Ravna gora, vrzel, mladje, vetrolom, naravna obnova, Fagus sylvatica, Acer pseudoplatanus, virgin forest, gap, wind throw, natural regeneration
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4559; Downloads: 2089
Full text (1,14 MB) |
2855. Intuitive decision-making in a model of integral decision-making schemeLeon Oblak, Igor Lipušček, 2003, original scientific article Abstract: V raziskavi smo oblikovali model celostne zasnove odločanja, ki integrira dobre lastnosti sodobnih pristopov, pri čemer smo v model vgradili tudi intuitivno odločanje. S pomočjo analize, ki je bila opravljena v dvanajstih lesnoindustrijskih podjetjih v Sloveniji smo proučevali, na osnovi česa se managerji v slovenskih lesnoindustrijskih podjetjih odločajo in kakšno je njihovo poznavanje možnosti uporabe intuicije pri odločanju. Primerjava dobljenih rezultatov s trendi na področju odločanja v svetu je pokazala, da jeproces odločanja v lesnoindustrijskih podjetjih v Sloveniji dokaj konzervativen in da se lahko z dodatnim izobraževanjem sedanjega managementa procesi odločanja bistveno izboljšajo.
Keywords: lesna industrija, intuitivno odločanje, model celostne zasnove odločanja
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4744; Downloads: 1995
Full text (304,43 KB) |
2856. Influence of beech particle size used in surface layer on bending strength of three-layer particleboardSergej Medved, Jože Resnik, 2003, original scientific article Abstract: Znano je, da vrsta lesa in velikost iverja vplivata na upogibno trdnost trislojnih ivernih plošč. Namen posebej zasnovane raziskave je bil ugotoviti, kako velikost bukovega (Fagus Sylvatica L.) iverja vpliva na upogibno trdnost trislojnih ivernih plošč, če je velikost bukovega iverja spremenjena samo v zunanjem sloju. Uporabljeno je bilo bukovo iverje petih različnih velikosti. Iverje je bilo oblepljeno z UF lepilom. Rezultati meritev so pokazali, da upogibna trdnost ivernih plošč narašča z naraščanjem specifične površine iverja, faktorja zgostitve zunanjega sloja in prostorninske mase zunanjega sloja, medtem ko z naraščanjem oblepljenosti upogibna trdnost pada.
Keywords: iverne plošče, upogibna trdnost, bukovo iverje, velikost iverja, faktor zgostitve zunanjega sloja, stopnja oblepljenosti
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4188; Downloads: 1857
Full text (196,77 KB) |
2857. |
2858. Wood species of the Central African republic : ash and silica contentNiko Torelli, Mitja Piškur, Vesna Tišler, 2003, original scientific article Abstract: Izmerjena je bila vsebnost pepela in silicijevega dioksida za 28 tropskih afriških listavcev in ene enokaličnice (Dracaena mannii). Vsebnost pepela je močno variirala. Večina zabeleženih vrednosti se je gibala med 0,3-1,4 %. Najvišja vrednost je bila zabeležena pri Desplatsia floribunda (4,54 %) in najnižja pri Pachyleasma tessmannii (0,07 %). Pri večini vrst je bil SiO2 določen le v sledeh (manj kot 0,01 %). Njegova vsebnost nad 0,1 % je bila izmerjena le pri Gambea beguei (0,128 %) in Manilkara fouilloyana (0,138 %).
Keywords: centralnoafriške lesne vrste, vsebnost pepela, vsebnost silikatov
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4088; Downloads: 1884
Full text (166,89 KB) |
2859. The impact of business informatics develpoment on business operations in Slovenian wood industry companiesJože Kropivšek, Leon Oblak, 2003, original scientific article Abstract: The rapid development of business informatics is greatly influencing (global) business environment formation, while informatisation of business has, at the same time, a significant impact on assuring adapted business operations due tothis (changeable) environment. Informatics is closely connected with almost every (business) field in companies. Thus, the theoretical analysis in the article shows business (and production) informatics course of development and its impact on business operations in (also) Slovenian wood industry companies.A practical analysis in those companies was made with the aid of theopinion pool method in the years 2000 in 2003. The major deficiencies were established first of all in the (contentual) coverage of business processes bythe information system. However, information technology in these companies seems to be relatively up-to-date. According to those (established) deficiencies, possible solutions were indicated to solve the current situationin Slovenian wood industry companies, which was one of the main objectives of the performed research.
Keywords: poslovna informatika, poslovni informacijski sistemi, lesnoindustrijsko podjetje, Slovenija, business informatics, business information systems, wood industry firms, Slovenia
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4467; Downloads: 1948
Full text (281,08 KB) |
2860. Modelna napoved trendov lesnih zalog v odvisnosti od jakosti redčenj in proizvodne dobeJanez Krč, Boštjan Košir, 2003, original scientific article Keywords: pridelava lesa, načrtovanje, ekološki vidik, napoved, računalniška simulacija, razvoj gozdnega sestoja, model
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4376; Downloads: 1847
Full text (117,08 KB) |
