2811. Ohranjenost gozdnih tal in vegetacije v habitatu divjega petelina v vzhodnih Karavankah in vzhodnih Kamniško-Savinjskih AlpahLado Kutnar, Mihej Urbančič, Miran Čas, 2005, original scientific article Abstract: V študiji smo preuevali talne in vegetacijske razmere na devetih reprezentativnih ploskvah v habitatu divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v visokogorju vzhodnih Karavank in vzhodnih Kamniško-Savinjskih Alp. Raziskave so potekale na ploskvah v razlinih gozdovih na rastiših divjega petelina, ki so bile sistematino izbrane glede na geološko podlago, ekspozicijo in stopnjo ohranjenosti gozdov. V drugotnih smrekovjih, ki so nastali na zarašenih pašnikih in porašajo distrina rjava tla na andezitnih grohih in na gnajsih, smo v primerjavi talnih lastnosti z dobro ohranjenim bukovimi gozdovi na podobnih rastiših zasledili znake degradacijskih procesov. V gozdovih na apnencih in dolomitih je bila rastlinska vrstna pestrost mnogo veja kot v gozdovih na nekarbonatnih kamninah. Floristina sestava in struktura vegetacijesta jasno nakazala stopnjo ohranjenosti oz. spremenjenosti gozdov tako na karbonatni kot tudi nekarbonatni matini podlagi.
Keywords: karmonatne kamnine, nekarbonatne kamnine, lastnosti tal, vegetacija, divji petelin, visokogorski gozd, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4103; Downloads: 1811
 Full text (467,75 KB) |
2812. Vrednotenje površinskih sistemov in izbira premaznega sistema z večkriterijskim odločitvenim modelomLeon Oblak, Borut Kričej, 2005, original scientific article Abstract: Zahtevana ali pričakovana kakovost površinskega sistema je odvisna od ustrezneizbire podlage in premaznega sistema ali obloge. Opredeljena je z namenom uporabe in pričakovano trajnostjo izdelka kot celote. če pri vrednotenju kakovosti površinskih sistemov (njihovih fizikalnih, mehanskih in kemijskih lastnosti) praktično ni nobenih ovir, te nastanejo pri končni izbiripremaznih sistemov. Izmed več ponujenih in kvalitativno ovrednotenih premaznih sistemov se je namreč treba odločiti za optimalnega. Prikazan je model večkriterijskega odločanja, s pomočjo katerega je problem izbire najustreznejšega premaznega sistema med več alternativami možno uspešno rešiti.
Keywords: površinski sistemi, premazni sistemi, odločanje, večkriterijski odločitveni model
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4527; Downloads: 1985
Full text (10,06 MB) |
2813. Arboristični vidiki snegoloma v mestni občini Ljubljana v zimi 1999Lena Marion, Niko Torelli, Primož Oven, 2005, original scientific article Abstract: V začetku februarja 1999 je sneg poškodoval veliko dreves v Mestni občini Ljubljana. Od 624 dreves, zajetih v naši raziskavi, je bilo kar 195 (31 %) poškodovanih zaradi snega. V povprečju smo zabeležili 1,7 odloma na drevo. Poškodovanih je bilo 17 drevesnih vrst. Najpogosteje zastopane so bile Aesculus hippocastanum L., Betula pendula ROTH. in Salix x sepulcralis SIMONK.Razkroj lesa je bil najpogostejša napaka na mestu odloma. Praviloma se je pojavljal v kombinaciji z vraslo skorjo in bližnjo mehansko poškodbo. Na mestu odloma je bil razkroj zabeležen pri 87 % vej in vrhov premera nad 20 cm.Raziskava je pokazala, da neugodne rastne posebnosti drevesa ter razkrojni procesi v lesu odločilneje vplivajo na lomljenje vej kot sama drevesna vrsta. Odlomljeni deli polovice v snegolomu poškodovanih dreves so ovirali promet alipa povzročili materialno škodo. Z opravljanjem rednega nadzora varnostnega stanja dreves bi bilo mogoče pravočasno odkriti in odstraniti potencialno nevarna drevesa ali njihove dele. Raziskava kaže na nujno uvedbo sistemskega varnostnega nadzora in nege urbanega drevja v Ljubljani.
Keywords: arboristika, urbano drevje, snegolom, odlom, razkroj, vrasla skorja, Ljubljana
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4535; Downloads: 1978
Full text (10,06 MB) |
2814. Bibliometrijska analiza Zbornika gozdarstva in lesarstva : 1950-2004Maja Peteh, 2005, original scientific article Abstract: Z bibliometrijskimi metodami je mogoče kvantitativno ovrednotiti značilnosti prispevkov in pridobiti dodatno znanje o raziskovalnem delu avtorjev. V prispevku so prikazani rezultati bibliometrijske analize revije Zbornik gozdarstva in lesarstva, v kateri je bilo zajetih 593 prispevkov, objavljenih od njegovih začetkov v letu 1950 do vključno leta 2004. Analizirano je številočlankov v letu, število avtorjev, citatov, samocitatov ter oprema člankov s preglednicami in slikami. V povprečju je število sodelujočih avtorjev manjše od dveh, večina (68 %) jih prihaja iz treh institucij, ki izdajajo revijo, ženske pa sestavljajo 17 % delež. V povprečju so prispevki pripravljeni s pomočjo 23 virov, od katerih sta 2 samocitata, opremljeni pa sos 3 - 4 preglednicami in 4 - 5 slikami. Prispevki so v 91 % pisani v slovenskem jeziku. Od začetkov izhajanja revije ostaja primarni vir literaturepisan v slovenskem jeziku (34 %), od katerih jih je 24 % objavljenihv samem Zborniku ali Gozdarskem vestniku ali zbirki Strokovna in znanstvena dela. V začetku devetdesetih so kot drugi najpomembnejši jezik literature angleško pisani viri izpodrinili nemške.
Keywords: znanstveno delo, raziskovalno delo, citiranost, bibliometrija, Zbornik gozdarstva in lesarstva
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4473; Downloads: 1874
Full text (10,14 MB) |
2815. Vpliv emulzije PVA na izpiranje bora in bakra iz lesa ter na učinkovitost delovanja proti glivam razkrojevalkam lesaBoštjan Lesar, Polonca Kralj, Miha Humar, 2007, original scientific article Abstract: Borove spojine učinkovito delujejo proti glivam razkrojevalkam, a se na žalost v vlažnem okolju izpirajo iz lesa. Z namenom doseči čim boljšo vezavo v les, smo borovo kislino, boraks in bakrov(II) sulfat pentahidrat kombinirali s polivinil acetatno (PVA) emulzijo. Z izbranimi pripravki smo impregnirali vzorce smreke (Picea abies) in jih izpostavili trem različnim glivam razkrojevalkam lesa (Antrodia vaillantii, Gloeophyllum trabeum in Trametes versicolor) po postopku mini blok. Del impregniranih vzorcev smo izpirali v skladu s standardom SIST EN 1250-2. Ugotovili smo, da dodatek PVA-emulzije rahlo izboljša vezavo borovih in bakrovih ionov v les. Smrekovina, impregnirana s pripravki z najnižjo koncentracijo borovih učinkovin (cB = 0,1 %), je odporna na vse testne glive, medtem ko je les, zaščiten z raztopinami na osnovi bakra, dobro zaščiten pred glivama Gloeophyllum trabeum in Trametes versicolor in neustrezno zaščiten pred glivo Antrodia vaillantii. Dodatek emulzije PVA že sam po sebi nekoliko zavre delovanje gliv in izboljša delovanje bakrovih in borovih učinkovin.
Keywords: zaščita lesa, baker, bor, PVA emulzija, smreka, vezava
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4549; Downloads: 1896
Full text (676,85 KB) |
2816. Lunarni les - mit ali resničnostNiko Torelli, 2005, original scientific article Abstract: Znanost ni mogla potrditi pozornost zbujajočih lastnosti "lunarnega" lesa, tj.lesa, posekanega ob "pravem času", kot ga "narekujejo" lunine mene, zodiaška znamenja in presenetljivi fiksni termini. Lunarni les naj bi imel posebne oz. za les nenavadne lastnosti: ne trohni, ne gnije, ne lotijo ga se insekti, ne gori, je bolj suh, se ne krči, ne poka, se ne veži in je zelo trd.Predstavljen je Gozdarsko-lesarski lunarni koledar za leto 2005. Ob dvomu o učinku Luninih "impulzov" na kvaliteto lesa, se iz povsem koledarskih razlogov zdijo problematični "fiksni" termini (npr. 1. marec) in vloga (premaknjenih) zodiaških znamenj. Lunarni les resda utegne imeti boljše lastnosti, vendar ne zaradi kozmičnih vplivov, ampak zaradi skrbnega izbora najboljših dreves (npr. "resonančna" starejša smrekovina, nem. Geigenbäume) inskrbnega ravnanja po poseku.
Keywords: lunarni les, lastnosti lesa, lunarni les, znanost o lunarnem lesu, kritika
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4478; Downloads: 2011
Full text (507,49 KB) |
2817. Managing business documentation in view of its information value in Slovenian wood industry companiesJože Kropivšek, 2005, original scientific article Abstract: The present competitive business environment demands more documentation, whichis also more complex for the purpose of quality execution of business operations. Documents are no longer merely bearers of information among activesubjects in business processes but have certain information value in thearchives as well. For a better control of documentation and documents themselves, availability of data and information for the need of the decision-making process in the companies, the so-called contemporary documentation management systems (DMS) and e-archives have been introduced. During our research, the current state of use of contemporary technologies andapproaches to documentation management was assessed and the quantities and recording medium for documentation storage in Slovenian wood industry companies were analysed. Documentation was classified in view of its information value and a three-level proposal of e-archive organization based on information value of documents in wood industry companies was introduced.
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4179; Downloads: 1798
Full text (414,12 KB) |
2818. Vpliv lepilnega spoja na prečno difuzijo vode v lepljenem lesuBogdan Šega, Jože Resnik, Bojan Bučar, 2005, original scientific article Abstract: Lepilni spoj v sistemu les-lepilo-les pomeni dodaten upor, ki ovira prehod vode. Povečan upor zlepljenih preskušancev je posledica lepila v spoju in tudisprememb v lastnostih lesa, zlasti povečane gostote ter lokalno manjše higroskopičnosti, ki sta posledici izpostavitve lesa pogojem lepljenja. Primerjali smo kinetike navlaževanja masivnih bukovih preskušancev in zlepljenih preskušancev (uporabili smo tekoča PVAc, UF, MUF, FRF in epoksidna lepila ter FF lepilni film) ter vzporednih preskušancev, ki so bili brez lepilnih spojev, so pa bili izpostavljeni pogojem lepljenja. Difuzijske koeficiente smo določili z uporabo nestacionarne metode. Ugotovili smo, da tanki lepilni spoji, izdelani s tekočimi lepili, niso bariera, ki bi učinkovito zadržala prodiranje vezane vode v lepljenec. Večji upor ustvarjajo le spoji s FF lepilnim filmom. Med difuzijskimi koeficienti, izračunanimi iz analitičnih rešitev in rešitve enačbe prvega reda, obstajajo statistično značilne razlike. Prečno difuzijo vodne pare in vezane vode v lesu lahko opišemo kot sistem prvega reda.
Keywords: lepilni spoj, les-lepilo-les, difuzivnost, vodna para, vezana voda, nestacionarna emtoda
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4436; Downloads: 1860
Full text (10,06 MB) |
2819. Analiza pomembnosti informacij za planiranje in vodenje proizvodnje v lesnih podjetjihBoštjan Novak, Leon Oblak, 2006, original scientific article Abstract: V lesni industriji ločimo tri tipe proizvodenj: kosovno, serijsko in masovno. V raziskavi smo ugotavljali, katere informacije so ključne za uspešno planiranje in vodenje posamezne vrste proizvodnje. Potrdili smo hipotezo, da ima vsaka od omenjenih vrst proizvodnje svoje specifičnosti in zato so tudi vrste informacij, ki so potrebne za odločanje v posameznih proizvodnjah, različno pomembne. Rezultati raziskave, opravljene v dvanajstih slovenskih lesnih podjetjih, prikazujejo, katere so tiste informacije, ki so pri odločitvi v zvezi s planiranjem in vodenjem proizvodnje najpomembnejše. Izsledke raziskave bi bilo smiselno upoštevati pri postavitvi informacijskih sistemov v lesnih podjetjih.
Keywords: planiranje proizvodnje, vodenje proizvodnje, informacije, lesno podjetje
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4162; Downloads: 1717
Full text (1,10 MB) |
2820. Izpiranje baker-etanolaminskih pripravkov iz lesaMiha Humar, 2006, review article Abstract: Baker-etanoilaminski zaščitni pripravki za les uspešno nadomeščajo klasične pripravke na osnovi bakra in kroma. V prispevku so opisani osnovni mehanizmi vezave, podrobneje pa je predstavljenih nekaj dejavnikov, ki vplivajo na izpiranje bakrovih učinkovin iz lesa. To so sestava in koncentracija pripravka, čas in temperatura vezave, uporabljena drevesna vrsta in postopek zaščite. Številni rezultati kažejo, da etanolamin bistveno izboljša vezavo bakrovih učinkovin v les, po drugi strani pa kasneje lahko povzroči tudi depolimerizacijo lesnih polioz, kar se kaže v intenzivnejšem izpiranju bakra iz lesa.
Keywords: zaščita lesa, bakrovi pripravki, amini, etanolamin, vezava, izpiranje, fungicidnost
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4269; Downloads: 1906
Full text (4,90 MB) |
