4531. |
4532. |
4533. Onkologija : učbenik za študente medicineDarja Arko, Primož Strojan, 2018, univerzitetni, visokošolski ali višješolski učbenik z recenzijo Povzetek: Ta knjiga je nastala v želji, da slovenskim študentom obeh medicinskih fakultet njihovi učitelji ponudijo celovit vpogled v področje onkologije od opredelitve obsega onkološke problematike in vzrokov za nastanek raka do zmožnosti moderne diagnostike in načel sodobnega zdravljenja posameznih vrst raka. Poglavja v učbeniku so zbrana v dveh sklopih: prvi - Splošna onkologija - ponuja vpogled v osnove onkologije in temeljne diagnostične in terapevtske načine; v drugem sklopu specialne onkologije so predstavljene posamezne vrste rakov z izjemo akutnih levkemij in kroničnih mieloproliferacijskih bolezni, ki so obravnavane v okviru drugih predmetov. Avtorji posameznih poglavij so bili izbrani glede na njihovo ekspertnost in poznavanje področja v želji ponuditi študentom čim bolj kakovostno učno gradivo.
Ključne besede: rak (medicina), kancerogeneza, imunologija, epidemiologija, presejanje, diagnostika, zdravljenje, paliativna oskrba, pozne posledice, urgentna stanja, otroci, dedni rak
Objavljeno v DiRROS: 18.04.2018; Ogledov: 5291; Prenosov: 1463
 Celotno besedilo (41,58 MB) |
4534. S kapecitabinom povzročen transmuralni miokardni infarktMiroslav Vujasinović, Marko Boc, Zdenko Kikec, Cirila Slemenik-Pušnik, 2015, strokovni članek Povzetek: Fluoropirimidini so citostatiki, ki jih uvrščamo med tako imenovane antimetabolite (zaviralce celične presnove). Pomembna predstavnika te skupine sta 5-fluorouracil (5-FU) in kapecitabin (peroralni analog 5-FU), ki spadata v skupino t.i. pirimidinskih analogov. Oba predstavljata temelj vseh kemoterapevtskih shem, ki jih uporabljamo pri zdravljenju solidnih tumorjev prebavil in sta kot taka nepogrešljiva pri zdravljenju le-teh. Med redkejše neželene učinke obeh spada kardiotoksičnost, med drugim tudi miokardni infarkt. Spekter s kapecitabinom oz. 5-FU povzročene kardiotoksičnosti je širok in med drugim poleg miokardnega infarkta vključuje angino pektoris, aritmije, kongestivno odpoved srca, kardiogeni šok in nenadno srčno smrt. Zaradi množične uporabe v onkološkem zdravljenju različnih solidnih tumorjev, moramo biti pozorni tudi na možnost kardiotoksičnosti, še posebej pri bolnikih z pridruženo znano ishemično boleznijo srca. Predstavljamo primer bolnice brez predhodno znanih kardiovaskularnih bolezni, pri kateri je prišlo do razvoja transmuralnega miokardnega infarkta tekom terapije s kapecitabinom.
Ključne besede: kapecitabin, kemoterapija, kardiotoksičnost, srčni infarkt, miokardni infarkt
Objavljeno v DiRROS: 19.03.2018; Ogledov: 3999; Prenosov: 843
Celotno besedilo (876,65 KB) |
4535. |
4536. |
4537. |
4538. Epitelijski rak jajčnikov, rak jajcevodov, primarni peritonealni serozni karcinom (PPSC) : priporočila za sistemsko zdravljenjeErik Škof, Olga Cerar, 2015, izvirni znanstveni članek Ključne besede: rak (medicina), jajčniki, kemoterapija, zdravljenje, smernice
Objavljeno v DiRROS: 19.03.2018; Ogledov: 4202; Prenosov: 938
Celotno besedilo (1,66 MB) |
4539. Novosti v sistemskem zdravljenju bazalnoceličnega karcinomaJanja Ocvirk, 2015, izvirni znanstveni članek Povzetek: Večino primarnih bazalnoceličnih karcinomov (BCK) zdravimo kirurško ali pri površinskih lezijah z nekirurškimi metodami. Tveganje za ponovitev povečujejo velikost tumorja, slabo definiranimi robovi lezije, agresiven histološki podtip in prejšnja ponovitev. V nekaterih primerih lahko tumor uniči okoljna tkiva (mišice, kosti, hrustanec itd.), zaradi dolgotrajne odsotnosti zdravljenja ali agresivnosti tumorja (lokalno napredovala oblika BCK – lnBCK). V izjemno redkih primerih BCK napreduje v oddaljena tkiva (metastatski BCK – mBCK). Pri večkratnih lokalnih ponovitvah ali pri invaziji okoljnih/oddaljenih struktur (lnBCK/mBCK), kjer kirurgija in/ali obsevanje nista primerni, je pomemben multidisciplinarni pristop pri obravnavi bolnika. Nenormalna aktivacija signalne poti Hedgehog je odgovorna za nastanek bolezni pri 90 % BCK. S selektivno vezavo na transmembranski protein SMO (Smoothened Transmembrane Protein) učinkovina vismodegib selektivno zavira nenormalno aktivirano signalno pot. V klinični raziskavi faze II, ERIVANCE BCC, so poročali o učinkovitosti ter varnosti vismodegiba pri bolnikih z lnBCK in mBCK. Primarni cilj raziskave je bil objektivni delež odziva (popolni in delni), kot ga je ocenila neodvisna ustanova za pregled. Rezultati raziskave so pokazali, da je bil objektivni odgovor dosežen pri 33,3 % bolnikov z mBCK in 47,6 % bolnikov z lnBCK. Kontrola bolezni (objektivni odgovor + stabilna bolezen) je bila potrjena pri 94 % bolnikov z mBCK in 83 % bolnikov z lnBCK. Po 24 tednih zdravljenja 54 % bolnikov z lnBCK ni imelo histopatoloških znakov bazalnoceličnega karcinoma. Po zadnjih podatkih je bila mediana trajanja objektivnega odgovora 14,8 meseca pri mBCK in 26,2 meseca pri lnBCK. Vzpodbudni rezultati zdravljenja z vismodegibom v raziskavi faze II kažejo na bistveno zmanjšanje velikosti multiplih lezij in števila novonastalih lezij pri bolnikih z Gorlinovim sindromom. Najbolj pogosti neželeni učinki so bili mišični krči, spremembe okusa, izguba las in utrujenost.
Ključne besede: bazalnocelični karcinom, sistemsko zdravljenje, vismodegib, kožni rak
Objavljeno v DiRROS: 19.03.2018; Ogledov: 3513; Prenosov: 935
Celotno besedilo (1,43 MB) |
4540. Pomen hipoksije pri obsevanjuPeter Korošec, Mitja Anžič, Monika Češnjevar, Gaber Plavc, Irena Oblak, 2015, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uspešnost zdravljenja z radioterapijo (RT) je odvisna od številnih dejavnikov, med katerimi je tudi oksigenacija tumorskih celic. Tumorske celice, ki so dobro preskrbljene s kisikom, so namreč na obsevanje tudi do 3-krat bolj občutljive kot hipoksične tumorske celice. Poleg tega deluje hipoksija v tumorjih kot selekcijski pritisk, zaradi katerega preživijo le bolj maligne celice, z manjšim apoptotskim potencialom. V prisotnosti hipoksije se povečata genomska nestabilnost in metastatski potencial tumorskih celic, zveča pa se tudi odpornost celic na kemoterapijo, kar vse vpliva na uspešnost zdravljenja z RT. Hipoksija je posledica neskladja med celičnim dihanjem, koncentracijo kisika v krvi in perfuzijo tumorja, pri čemer so najpogostejši patogenetski mehanizmi neustrezna ožiljenost, motena difuzija kisika ter anemija, ki je lahko posledica rakave bolezni ali zdravljenja. Z uporabo invazivnih in novejših neinvazivnih diagnostičnih metod lahko ocenimo delež hipoksičnih celic v tumorju in temu prilagodimo terapevtski pristop. Boljši učinek obsevanja slabše oksigeniranih tumorjev lahko dosežemo z uporabo radiosenzibilizatorjev, z izboljšanjem tumorske oksigenacije, s selektivnim uničenjem hipoksičnih celic s citotoksini ter z obsevanjem hipoksičnih predelov z višjimi obsevalnimi odmerki ob pomoči radioprotektorjev in z uporabo sodobnih obsevalnih tehnik.
Ključne besede: hipoksija, oksigenacija tumorskih celic, radioterapija, obsevanje
Objavljeno v DiRROS: 19.03.2018; Ogledov: 3780; Prenosov: 940
Celotno besedilo (2,66 MB)
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
