1. |
2. Anatomija in fiziologija zgornjega dela dihal in prebavilMaja Šereg Bahar, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Zgornja dihala in prebavila tvorijo: zunanje, srednje in notranje uho, nosni organ, ustna votlina, zgornje, srednje in spodnje žrelo ter grlo. Nekateri med zgornja prebavila štejejo tudi požiralnik. V tem predelu najdemo še ščitnico, obščitnice ter žleze slinavke. Ti organi so sestavljeni iz različnih tkiv, iz katerih lahko vznika rak. To so: koža ter sluznice, ki jih pokriva večinoma ploščatocelični epitel, na nekaterih mestih respiratorni epitel, mišice, hrustanec, limfatično tkivo v žrelu in druga tkiva. Naloge zgornjih prebavil in dihal so: sluh in ravnotežje, dihanje, vohanje, žvečenje in požiranje ter začetek prebave hrane, tvorba glasu in govora, zaščitna – imunološka funkcija ter zaščita spodnjih dihal pred vdorom tekočine in hrane. Motorično in senzibilno oživčenje omogočajo možganski živci, arterijska preskrba poteka skozi arterije karotis interne in eksterne ter njunih vej. Drenaža limfe poteka skozi globoke in povrhnje vratne bezgavke, ki so številne. Venska kri odteka skozi venski pletež v veno jugularis.
Ključne besede: anatomija, fiziologija, zgornja dihala, zgornja prebavila
Objavljeno v DiRROS: 06.01.2023; Ogledov: 525; Prenosov: 166
 Celotno besedilo (75,64 KB) |
3. Ob rob delavnici Problematika podlubnikov - iskanje operativnih rešitevAleš Kadunc, Andrej Avsenek, Marko Matjašič, 2019, strokovni članek Povzetek: Na Zgornjem Gorenjskem že nekaj let beležimo/jo velike napade podlubnikov. Ker je količina prizadetega drevja zelo velika, prihaja do precejšnjih organizacijskih, kadrovskih, logističnih in komercialnih težav. Z namenom iskanja operativnih rešitev sta GG Bled d.o.o. in Zavod za gozdove Slovenije, OE Bled, organizirala enodnevno delavnico na Pokljuki. Na njej je bilo predstavljenih pet referatov, od tega trije tujih strokovnjakov. Nadalje je bila izvedena tudi anketa, katere rezultati so podrobno predstavljeni v prispevku.
Ključne besede: obvladovanje podlubnikov, smrekovi sestoji, Zgornja Gorenjska, operativne težave, anketa
Objavljeno v DiRROS: 19.10.2019; Ogledov: 2473; Prenosov: 732
Celotno besedilo (126,89 KB) |
4. |
5. Spremembe rabe tal in socialno-ekonomske sestave prebivalstva na Zgornjem GorenjskemAndreja Ferreira, Franci Petek, 2005, izvirni znanstveni članek Povzetek: Avtorja v članku analizirata rabo tal na Zgornjem Gorenjskem v letih 1827, 1896, 1979 in 2002. Leta 1827 je bilo na obravnavanem območju 49 % zemljišč pod gozdom, leta 2002 pa kar 72 %. Medtem ko je bilo v 19. st. in prvi polovici 20 st. v rabi tal zelo malo sprememb, pa so družbene spremembe po 2. sv. vojni sprožile obsežen proces ozelenjevanja in še posebej ogozdovanja, ki traja še danes. Zanimive so povezave med spremembami rabe tal ter socialno-ekonomsko sestavo prebivalstva, ki kažejo, da se le-te v pokrajini zrcalijo šele po daljšem času.
Ključne besede: raba tal, prebivalstvo, socialno-ekonomska sestava, agrarna geografija, Zgornja Gorenjska
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4164; Prenosov: 1884
Celotno besedilo (940,44 KB) |
6. Socialno-demografska gibanja na Zgornjem Gorenjskem med letoma 1961 in 2002Andreja Ferreira, 2005, pregledni znanstveni članek Povzetek: V članku obravnavamo socialno-demografska gibanja na Zgornjem Gorenjskem (občine: Bled, Bohinj, Jesenice in Kranjska Gora) in jih primerjamo s slovenskim povprečjem. Gibanje števila prebivalcev spremljamo v obdobju od prvega do zadnjega popisa prebivalstva, od leta 1869 do 2002. Podrobnejše demografske analize (starostna, zaposlitvena in izobrazbena sestava prebivalstva, delež dnevnih migrantov med zaposlenimi, delež kmečkega prebivalstva) so narejene za obdobje od leta 1961 do 2002. Naravno, selitveno in skupno gibanje prebivalstva pa glede na dostopnost podatkov analiziramo za obdobje od leta 1995 do 2003.
Ključne besede: število prebivalstva, demografska sestava, Zgornja Gorenjska, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4038; Prenosov: 1823
Celotno besedilo (487,94 KB) |
7. Obremenjenost trosnjakov užitnih vrst gliv iz Šaleške in Zgornje Mežiške doline z izbranimi kovinami (Cd, Hg, Pb, As), s poudarkom na oceni tveganja za prehranjevanje ljudiSamar Al Sayegh-Petkovšek, Boštjan Pokorny, 2011, izvirni znanstveni članek Povzetek: Vsebnosti Cd, Pb, Hg in As smo izmerili v trosnjakih različnih vrst gliv iz okolice nekdanje topilnice svinca (Zgornja Mežiška dolina) in največjega termoenergetskega objekta v Sloveniji (Šaleška dolina) z namenom, da napravimo primerjavo med obema območjema ter drugimi evropskimi raziskavami in ocenimo tveganje za zdravje ljudi zaradi prehranjevanja s trosnjaki užitnih vrst gliv. V Šaleški dolini odsvetujemo uživanje poljskega in hostnega kukmaka, poletnega gobana ter vijoličaste bledivke, v Zgornji Mežiški dolini pa jesenskega gobana, betičaste prašnice, brezovega turka, sivorumene mraznice in orjaškega dežnika. Za nekatere vrste gliv predlagamo omejitve pri njihovem uživanju. Med analiziranimi kovinami je Cd najbolj problematičen v obeh raziskovalnih območjih, saj ravno vsebnost Cd največkrat zmanjšuje dopustno količino zaužitih trosnjakov gliv. zaradi prepoznanega tveganja za zdravje ljudi predlagamo vzpostavitev biomonitoringa v degradiranih območjih v Sloveniji, kjer podobnih raziskav še ni bilo (Jesenice, Celjska kotlina), in v tradicionalno nabiralniških območjih (Pokljuka, Smrekovec).
Ključne besede: Cd, Hg, Pb, As, trosnjaki gliv, ocena tveganja, Šaleška dolina, Zgornja Mežiška dolina
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4491; Prenosov: 1945
Celotno besedilo (675,67 KB) |
8. |
