1. Uredba EUDR – odgovor EU na izzive krčitev in degradacije gozdovMatjaž Dovečar, Špela Ščap, 2023, strokovni članek Povzetek: Prispevek predstavlja ključne vidike nove evropske uredbe, imenovane EUDR, in analizira njene posledice za zunanjo trgovino Republike Slovenije. Uredba je bila sprejeta kot odgovor na vedno večje težave glede krčitev in degradacije svetovnih gozdov. EUDR uveljavlja pravila in sistem potrebne skrbnosti za sedem ključnih primarnih proizvodov, ki so odgovorni za največji delež krčitev in degradacije gozdov, in sicer za dajanje na trg v državah članicah Evropske unije (vključno z uvozom iz tretjih držav) ter za izvoz v tretje države. To pomeni široko razširitev v primerjavi z dosedanjo uredbo EUTR, ki je prav tako določala obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo les in lesne proizvode prvič na trg Evropske unije. Uredba EUDR nalaga nove zadolžitve gospodarskim subjektom in trgovcem, vplivala pa bo tudi na pristojne organe in carinske službe. Zaradi predvidevanja mogočih vplivov začetka izvajanja uredbe se prispevek osredotoča tudi na dve, za Slovenijo ključni kategoriji, in sicer lesni proizvodi in guma, ter predstavlja značilnosti zunanjetrgovinske menjave Slovenije z državami članicami in nečlanicami EU.
Ključne besede: uredba EUDR, krčenje gozdov, sistem potrebne skrbnosti, zunanja trgovina, tveganje
Objavljeno v DiRROS: 29.02.2024; Ogledov: 156; Prenosov: 41
 Celotno besedilo (302,59 KB) |
2. Tveganja, koristi in upravljanje s tujerodnimi drevesnimi vrstami v alpskem prostoru : rezultati spletne anketeAnica Simčič, Ajša Alagić, Janez Kermavnar, Lado Kutnar, Simon Zidar, Aleksander Marinšek, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek predstavlja mnenja in poznavanje tujerodnih drevesnih vrst (TDV) deležnikov, ki pri svojem delu prihajajo v stik s TDV v gozdnih, urbanih in periurbanih območjih v Sloveniji. Mnenja smo pridobili s spletno anketo v letu 2020, ki je bila v okviru projekta ALPTREES del raziskave v vsaki od petih partnerskih držav (Slovenija, Avstrija, Nemčija, Italija in Francija) alpskega prostora. Analizirali smo odgovore slovenskih deležnikov in tako pridobili informacije o poznavanju, dojemanju in odnosu deležnikov do TDV. S spletnim anketiranjem smo dobili odgovore na vprašanja 120 posameznikov. Z analizo odgovorov smo ugotovili, da večina anketirancev prepoznava TDV in invazivne tujerodne drevesne vrste (ITDV) v Sloveniji. Na splošno anketiranci menijo, da TDV prinašajo tveganje v alpski prostor. Anketiranci so kot najbolj razširjene TDV ocenili robinijo (Robinia pseudoacacia), veliki pajesen (Ailanthus altissima), pavlovnijo (Paulownia tomentosa), navadno ameriško duglazijo (Pseudotsuga menziesii), rdeči hrast (Quercus rubra) in zeleni bor (Pinus strobus). Med najbolj invazivne TDV uvrščajo robinijo, veliki pajesen, pavlovnijo, octovec (Rhus typhina) in ameriški javor oz. negundovec (Acer negundo). Slaba polovica anketirancev je izrazila srednje veliko zaskrbljenost glede vpliva ITDV, kar četrtina vprašanih pa je zaradi TDV zelo zaskrbljena.
Ključne besede: tujerodne drevesne vrste, invazivne tujerodne drevesne vrste, alpski prostor, upravljanje, tveganje
Objavljeno v DiRROS: 08.03.2022; Ogledov: 944; Prenosov: 293
Celotno besedilo (431,99 KB) |
3. Borova ogorčica, Bursaphelenchus xylophilus (Steiner & Buhrer, 1934) Nickle, 1970 - nova nevarnost za slovenske gozdove?Maja Jurc, Gregor Urek, Saša Širca, Vid Mikulič, Branko Glavan, 2003, pregledni znanstveni članek Povzetek: V prispevku obravnavamo borovo ogorčico (Bursaphelenchus xylophilus), ki je v Evropi (tudi v Sloveniji) uvrščena na karantensko listo A1. Vrsta je izredno napadalna, povzroča hitro propadanje iglavcev - predvsem vrst rodu Pinus, redko Picea, Abies in Larix. Prikazan je njen areal, ekološke zahteve, gostitelji, bionomija ter simptomi napada na borih. V okviru bionomije borove ogorčice so posebej predstavljeni njeni potrjeni vektorji (Insecta: Cerambycidae - rod Monochamus) in tudi njeni potencialni vektorji (Insecta: Curculionidae - rod Pissodes in Scolytidae). Podajamo razširjenost potencialnih gostiteljskih rastlin borove ogorčice pri nas, podnebne razmere ter kritične točke za vnos in širjenje škodljivca. Ocenjujemo stopnjo fitosanitarnega tveganja pojava borove ogorčice v Sloveniji.
Ključne besede: nematode, borova ogorčica, fitosanitarno tveganje, bionomija, iglavci, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 17.11.2020; Ogledov: 1325; Prenosov: 412
Celotno besedilo (3,16 MB) |
