31. Analiza prejemnikov nepovratnih sredstev v okviru Programa razvoja podeželja 2007-2013 za izboljšanje učinkovitosti gospodarjenja z zasebnimi gozdoviDarja Stare, Nike Krajnc, 2021, strokovni članek Povzetek: Splošno sprejeto stališče je, da s sonaravnim gospodarjenjem zmanjšujemo tveganja pri gospodarjenju z gozdovi. Za potrditev tega stališča obstajajo dobri zgledi gospodarjenja in posredni dokazi, primanjkuje pa znanstvenih študij, ki bi na podlagi kvantitativnih analiz to potrjevale. V Sloveniji smo potrdili pozitivne povezave med ohranjeno drevesno sestavo, rednim gospodarjenjem in manj sanitarnimi sečnjami. V dobi izrazitih okoljskih sprememb je smiselno spodbujati redno gospodarjenje z gozdovi. V prihodnosti bo zaradi socialno-ekonomskih sprememb še bolj izraženo opuščanje gospodarjenja. V članku razpravljamo o številnih prednostih rednega gospodarjenja. V prihodnje bo treba poleg vloge rednega gospodarjenja za preskrbo lesnopredelovalne verige večji poudarek nameniti pomenu dejavnega gospodarjenja za prilagajanje gozda na okoljske spremembe in za zdravje gozda.
Ključne besede: Program razvoja podeželja, gozdarstvo, gozdarske storitve, gozdarska mehanizacija, prejemniki sredstev
Objavljeno v DiRROS: 14.04.2021; Ogledov: 1424; Prenosov: 414
 Celotno besedilo (258,26 KB) |
32. |
33. Cene gozdarskih storitev v Sloveniji - oktober 2020 : naloga v okviru aktivnosti javne gozdarske službe GIS 5/1.1 : sistem spremljanja stroškov del v gozdarstvuDarja Stare, 2020, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdarstvo, gozdarske storitve, sečnja, spravilo lesa, prevoz okroglega lesa, cene v Sloveniji
Objavljeno v DiRROS: 16.03.2021; Ogledov: 989; Prenosov: 487
Celotno besedilo (471,23 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
34. Cene gozdarskih storitev v Sloveniji - marec 2020 : naloga v okviru aktivnosti javne gozdarske službe GIS 5/1.1 : sistem spremljanja stroškov del v gozdarstvuDarja Stare, 2020, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdarstvo, gozdarske storitve, sečnja, spravilo lesa, prevoz okroglega lesa, cene v Sloveniji
Objavljeno v DiRROS: 16.03.2021; Ogledov: 932; Prenosov: 450
Celotno besedilo (456,37 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
35. Je mogoče pripisati vrednost vsem ekosistemskim storitvam, ki jih nudi gozd?Mitja Skudnik, Polona Hafner, 2020, predgovor, uvodnik, spremna beseda Ključne besede: ekosistemske storitve, gozdovi, posredni pomen gozdov, vrednotenje
Objavljeno v DiRROS: 10.10.2020; Ogledov: 1379; Prenosov: 432
Celotno besedilo (45,36 KB) |
36. Smernice za vrednotenje izvajalcev gozdarskih storitev : strokovna ocena MojGozdarMatevž Triplat, Mirko Baša, Nina Škrk, 2019, strokovna monografija Povzetek: V zadnjih letih beležimo izrazito povečanje števila ponudnikov del v gozdarstvu (v nadaljevanju ponudniki), kar pomeni večjo konkurenco na trgu, a hkrati terja tudi razmislek o objektivni presoji kakovosti ponudnikov. Celostnega sistema objektivne presoje kakovosti ponudnikov v Sloveniji nimamo. Pri trajnostnem gospodarjenju z gozdovi veliko število ponudnikov ne sme biti edino gonilo za povečevanje konkurenčnosti sektorja. V tujini pa tudi pri nas ima merilo najnižje cene storitev vse pogosteje opraviti z vprašanji kakovosti izvedbe del, pri čemer pa se med merila kakovosti uvrščajo tako okoljski, socialni kot tudi poslovni vidiki odnosa med naročnikom in izvajalcem del.
Ključne besede: gozdarstvo, gozdarske storitve, kvaliteta, smernice, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 29.07.2020; Ogledov: 1880; Prenosov: 1443
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
37. Ekosistemske storitve urbanih gozdov za rezervni vodni virUrša Vilhar, Erika Kozamernik, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Gozdovi s svojimi ekosistemskimi storitvami pomembno prispevajo k varovanju vodnih virov, posebno v urbanih okoljih. V članku predstavljamo metodologijo za oceno ekosistemskih storitev urbanih gozdov za varovanje rezervnega vodnega vira, pri čemer je to prva tovrstna neekonomska ocena. Da bi lahko primerjali ekosistemske storitve gozdov za varovanje vodnih virov z drugimi rabami tal, smo za vodozbirno zaledje rezervnega vodnega vira izbrali kazalnike za ohranjanje kakovosti voda, uravnavanje količine voda in zmanjševanje onesnaženosti zraka za urbane gozdove in druge rabe tal v študijskem območju. Za vsak kazalnik smo izračunali relativni prispevek posamezne rabe tal k ekosistemski storitvi varovanja vodnih virov, in sicer za (1) kmetijska zemljišča, (2) travniki in opuščena kmetijska zemljišča, (3) urbani gozd, (4) mokrišča, močvirja in poplavne ravnice ter (5) pozidano zemljišče. Ugotovili smo, da urbani gozdovi v znatno večji meri prispevajo k ekosistemski storitvi varovanja vodnih virov kot druge rabe tal. Največji prispevek urbanih gozdov je bil ugotovljen pri ohranjanju kakovosti voda ter zmanjševanju onesnaženosti zraka, kjer so kazalniki znatno višji kot za travnike ali kmetijska zemljišča. Prav tako je bil ugotovljen velik prispevek urbanih gozdov k uravnavanju količine voda, ki pa je bil višji za mokrišča, močvirja in poplavne ravnice. K ekosistemskim storitvam varovanja vodnih virov je glede na izbrane kazalnike največji skupni relativni prispevek urbanih gozdov (2,4), katerim sledijo travniki in opuščena kmetijska zemljišča (1,6). Mokrišča, močvirja oziroma poplavne ravnice (1,3) prispevajo podobno kot kmetijska zemljišča (1,2). Najmanjši relativni skupni relativni prispevek pa smo ugotovili za pozidane površine (0,0). Glede na velik prispevek urbanih gozdov k ekosistemski storitvi varovanja vodnih virov v primerjavi z drugimi rabami tal bi bilo smiselno njihov delež ohraniti ali v II. in III. vodovarstvenem območju celo povečati. Vsekakor pa bi bilo priporočljivo omejiti širjenje urbanizacije ter druge človekove dejavnosti, ki ogrožajo vodne vire.
Ključne besede: urbani gozdovi, ekosistemske storitve, oskrba s pitno vodo, raba tal, zelena infrastruktura
Objavljeno v DiRROS: 02.05.2020; Ogledov: 2526; Prenosov: 713
Celotno besedilo (573,97 KB) |
38. |
39. Ohranjanje in trajnostna raba ekosistemskih storitev na kraških območjihAleksander Golob, 2019, strokovni članek Povzetek: V prispevku so opisane glavne značilnosti kraških območij, ki so bile v projektu Interreg ECO KARST spoznane kot najpomembnejše za trajnostni razvoj na lokalni ravni. Poleg storitev, ki jih opravljajo kraški ekosistemi pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, blaženju naravnih tveganj, oskrbi s pitno vodo, kmetijskimi in gozdnimi proizvodi ter omogočanju razvoja trajnostnega turizma, so obravnavani tudi programi za izobraževanje in ozaveščanje na področju okolja in naravi prijaznega podjetništva ter pristopi za izboljšanje upravljanja na zavarovanih kraških območjih. Za doseganje optimalnih učinkov vsakega od naštetih ključnih strateških področij trajnostnega razvoja so opisane smernice za potrebno ravnanje ključnih deležnikov na lokalni in nacionalni ravni. Navedene so tudi aktivnosti nadaljnjega sodelovanja petnajstih partnerjev projekta iz devetih držav, ki so potrebne za doseganje trajnosti rezultatov projekta.
Ključne besede: kraška območja, ekosistemske storitve, strategija za trajnostni razvoj, biotska raznovrstnost, zavarovana območja, naravi prijazno podjetništvo, Interreg
Objavljeno v DiRROS: 08.08.2019; Ogledov: 2776; Prenosov: 920
Celotno besedilo (1,01 MB) |
40. Rekreacijske navade Slovencev v gozdu, njihove preference do dobrin in storitev gozda ter podpora prostemu vstopu v gozdove : nacionalna javnomnenjska raziskavaAnže Japelj, Špela Planinšek, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Z javnomnenjsko poizvedbo na nacionalni ravni smo zbrali podatke o rekreacijskih navadah Slovencev, njihovi zaznavi pomembnosti izbranih dobrin in storitev gozda ter podpori prostemu vstopu v gozdove. S spletnim anketiranjem smo zbrali odgovore 801 posameznika, vzorca, ki je za populacijo polnoletnih Slovencev po starostni in spolni strukturi reprezentativen za celotno populacijo. S pomočjo preproste frekvenčne analize smo določili najbolj (sprehod in pohod) in najmanj (lov) pogoste aktivnosti v gozdu. Pri pomembnosti dobrin in storitev gozda smo razkrili znatno raznolikost preferenc in opredelili, da sta v primeru uravnalnih, oskrbovalnih in habitatnih storitev gozda po dve skupini anketirancev, ki jim pripisujeta različen pomen, v primeru kulturnih storitev pa so štiri skupine. Le-te smo dodatno opredelili s pomočjo socio-demografskih značilnosti. Ugotovili smo tudi, da obstaja večinska podpora prostemu vstopu v gozd, vendar se zmanjšuje pri tistih, ki živijo v manjših naseljih, in tistih, ki imajo več gozda.
Ključne besede: anketiranje, dobrine in storitve gozda, javno mnenje, rekreacija v gozdu, multivariatna statistična analiza, Slovenija, gozdovi, rekreacijski gozdovi, gozdne funkcije
Objavljeno v DiRROS: 23.12.2018; Ogledov: 3351; Prenosov: 832
Celotno besedilo (284,64 KB) |
