Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (smreke) .

1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Reprodukcija in analiza polsestrskih družin izbrnih pokljuških smrek
Lado Eleršek, Lado Kutnar, Igor Jerman, Marjana Pavle, 1994, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: smreke, Pokljuka
Objavljeno v DiRROS: 29.08.2023; Ogledov: 299; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (946,87 KB)

2.
Vpliv nekaterih drevesnih vrst na mehanske in fizikalne lastnosti ivernih plošč
Saša Pirkmaier, Sergej Medved, 1996, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V prispevku je predsravljen vpliv uporabljenih drevesnih vrst na mehanske in fizikalne lastnosti ivernih plošč. Raziskali smo vpliv spreminjanja deleža smrekovega in bukovega iverja na mehanske in fizikalne lastnosti trislojnih ivernih plošč. Izdelali smo šest različnih variant, pri katerih je bil različen delež smrekovega iverja. Sprememba deleža določene drevesne vrste najbolj vpliva na upogibno trdnost. Zz manjševanjem deleža smrekovega iverja upogibna trdnost pada. Zmanjševanje deleža smrekovega iverja ne vpliva na debelinski nabrek, količino vpite vode, razslojno trdnost, prostorninsko maso in debelino plošč
Ključne besede: iverje smreke, iverje bukve, iverna plošča, mehanske in fizikalne lastnosti
Objavljeno v DiRROS: 23.08.2023; Ogledov: 307; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

3.
Ohranjenost drevesne sestave in realizacija možnega poseka zmanjšujeta obseg sanitarnih sečenj v Sloveniji
Jurij Diaci, Maarten De Groot, Nikica Ogris, 2021, strokovni članek

Povzetek: Splošno sprejeto stališče je, da s sonaravnim gospodarjenjem zmanjšujemo tveganja pri gospodarjenju z gozdovi. Za potrditev tega stališča obstajajo dobri zgledi gospodarjenja in posredni dokazi, primanjkuje pa znanstvenih študij, ki bi na podlagi kvantitativnih analiz to potrjevale. V Sloveniji smo potrdili pozitivne povezave med ohranjeno drevesno sestavo, rednim gospodarjenjem in manj sanitarnimi sečnjami. V dobi izrazitih okoljskih sprememb je smiselno spodbujati redno gospodarjenje z gozdovi. V prihodnosti bo zaradi socialno-ekonomskih sprememb še bolj izraženo opuščanje gospodarjenja. V članku razpravljamo o številnih prednostih rednega gospodarjenja. V prihodnje bo treba poleg vloge rednega gospodarjenja za preskrbo lesnopredelovalne verige večji poudarek nameniti pomenu dejavnega gospodarjenja za prilagajanje gozda na okoljske spremembe in za zdravje gozda.
Ključne besede: realizacija možnega poseka, aktiviranje gospodarjenja z gozdovi, zdravje gozda, podlubniki, sestoji smreke
Objavljeno v DiRROS: 14.04.2021; Ogledov: 1478; Prenosov: 417
.pdf Celotno besedilo (214,07 KB)

4.
Dendrokronološka analiza debelinskega priraščanja smreke (Picea abies (L.) Karst.) na območju njene naravne in umetne razširjenosti v Sloveniji
Samo Stopar, Jernej Jevšenak, Andrej Kobler, Tom Levanič, 2018, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Z dendrokronološkimi metodami smo analizirali debelinsko priraščanje smreke na osmih lokacijah v Sloveniji. Med njimi je bilo pet naravnih smrekovih združb, v druge je bila smreka umetno vnesena v preteklosti, oziroma je bil povečan njen naravni delež. Na vsaki ploskvi smo s prirastoslovnim svedrom odvzeli izvrtke najmanj 20 dreves. V dendrokronološkem laboratoriju smo jih posušili in zbrusili do visokega sijaja, nato pa skenirali s pomočjo sistema ATRICS ter izmerili širine branik v programih CooRecorder in CDendro. Ugotovili smo, da med naravnimi in antropogenimi rastišči ni značilnih razlik v debelinskem priraščanju. Na lokacijah Sorško polje, Ravnik in Mašun smo opazili spremembe v debelinskem priraščanju, ki kažejo, da se vpliv temperature zraka (toplejša poletja) in padavin (pogostejši pojav suše) na rast povečuje. Analiza značilnih let je pokazala, da so le-ta v zadnjih 30 letih pogostejša in da se pojavljajo na več lokacijah hkrati, predvsem pa se je povečalo število negativnih značilnih let, t.j. nadpovprečno toplih in suhih let.
Ključne besede: klimatske spremembe, naravna smrekova rastišča, antropogeno spremenjena rastišča smreke, dendrokronologija, Slovenija, debelinski prirastek
Objavljeno v DiRROS: 04.02.2019; Ogledov: 5238; Prenosov: 3794
.pdf Celotno besedilo (7,56 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Dvojnozobi smrekov lubadar (Ips duplicatus)
Maarten De Groot, 2018, strokovni članek

Ključne besede: poškodbe in varstvo gozdov, smrekov lubadar, Ips duplicatus, smreke, Picea spp., iglavci, bori, Pinus spp., macesni, Larix spp.
Objavljeno v DiRROS: 07.03.2018; Ogledov: 3158; Prenosov: 737
.pdf Celotno besedilo (156,61 KB)

6.
Spreminjanje naravne gozdne vegetacije ob višinskem gradientu Veže - Dleskovške planote v Savinjskih Alpah
Jurij Diaci, 1994, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Delo obravnava postopne spremembe vegetacije in strukture sestojev ob gradientu nadmorskih višin na Dleskovškovi planoti v Savinjskih Alpah. S klasifikacijo in ordinacijo so identificirane in analizirane značilne skupine gozdov, ki so se razvile ob gradientu nadmorskih višin. Analiza izpostavlja dopolnjevanje obeh tehnik in njune pomanjklivosti, kadar jih uporabljamo neodvisno in samostojno. Kombinirana uporaba obeh tehnik se je izkazala kot primerno orodje za razpoznavanje in analizo notranje strukture vegetacije naravnih gozdov. Ugotovljena je tudi odvisnost med pritalno vegetacijo ter strukturo in priraščanjem sestojev. Oblikovane so hipoteze o jakosti antropogenega vpliva, znižanju gornje gozdne meje in večji vlogi listavcev v nekdanjih visokogorskih pragozdovih.
Ključne besede: naravni gozd, ordinacija in klasifikacija gozdne vegetacije, predalpski jelov-bukov gozd, visokogorski bukov gozd, sekundarni gozd macesna in smreke, znižanje gornje gozdne meje, Savinjske Alpe
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4369; Prenosov: 1852
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

7.
8.
9.
Vpliv velikosti rastnega prostora na rast smreke v mlajših zunajgozdnih nasadih
Janez Božič, Lado Eleršek, 1991, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: smreke, rast, lesni nasadi, rastni prostor, Picea abies, prirastek, izbiralno redčenje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4386; Prenosov: 1855
.pdf Celotno besedilo (861,40 KB)

10.
Nekatere kemične lastnosti tal pod smrekovimi nasadi
Jože Sušin, Janko Kalan, 1983, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: smreke, humus, kislost tal, lastnosti tal, pedologija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3922; Prenosov: 1758
.pdf Celotno besedilo (710,20 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh