1. Preizkus veljavnosti metod razmika za ocenjevanje gostote in temeljnice sestojevVladimir Puhek, 1993, izvirni znanstveni članek Ključne besede: razmestitev, sestoji, gostota, razmik, Poissonov gozd, programiranje, modeliranje, simulacija, vzorčenje, vzorčne metode
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4351; Prenosov: 1853
 Celotno besedilo (1,48 MB) |
2. Razmestitev dreves v sestojuAnton Cedilnik, Marijan Kotar, 1992, izvirni znanstveni članek Povzetek: V sestavku najprej pojasnimo, da sta sistematičnost/naključnost in enakomernost/šopastost dve v splošnem nekorelirani lastnosti sestoja. Nadalje izračunamo povprečni minimalni razdalji od stojišča do drevesa in od drevesa do soseda pri nekaterih ekstremnih razmestitvah dreves. Ti računi so utemeljitev definicije dveh parametrov, ki ju predlagamo kot meri za stopnjo enakomernosti in stopnjo naključnosti. Glavna odlika teh parametrov je neodvisnost - tako od izbire merskih enot kot od ocene gostote sestoja.
Ključne besede: matematika, verjetnostni račun, gozdarstvo, razmestitev dreves, minimalna razdalja
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4292; Prenosov: 1792
Celotno besedilo (935,61 KB) |
3. Analiza horizontalne zgradbe bukovih sestojev s podatki s stalnih vzorčnih ploskevTina Simončič, Aleš Kadunc, Andrej Bončina, 2009, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na vzorcu petih izbranih gozdnogospodarskih enot smo po glavnih sestojnih tipih analizirali horizontalno zgradbo bukovih sestojev. Zgradbo smo prikazali z indeksi diverzitete, podrobneje smo obravnavali razmestitev dreves in diferenciacijo njihovega premera. Ugotavljali smo vpliv nekaterih okoljskih dejavnikov ter intenzivnosti poseka na razmestitev. Za analizo smo uporabili podatkovno zbirko stalnih vzorènih ploskev (SVP) Zavoda za gozdove Slovenije. Razmestitev v sestojih se priblizuje naključni enakomerni razmestitvi, opazne so posamezne tendence dreves k sopasti oziroma sistematični razmestitvi. V sestojih prevladuje povprečna diferenciacija premerov, kar kaze na veèjo enomernost. V mlajših razvojnih fazah je nekoliko močneje nakazana sopasta razmestitev, diferenciacija premerov je manjsa. Na manjšo diferenciacijo premera vplivamo z večjo intenziteto poseka, šopasta razmestitev dreves je močneje nakazana na terenih s strmejsimi nakloni. Različne indekse diverzitete lahko izračunamo s podatki s SVP, ki so primerni predvsem za metodo izbranega drevesa in njegovih štirih najbližjih sosedov. Vzorec horizontalne zgradbe omogoča natanènejsi vpogled v sestojno zgradbo, pomemben je pri ocenjevanju mehanske stabilnosti sestojev, biodiverzitete, sestojne gostote in učinkov gospodarjenja.
Ključne besede: Fagus sylvatica, horizontalna zgradba, indeksi diverzitete, razmestitev dreves, diferenciacija premerov, stalne vzorčne ploskve, sestojni tipi, rastišča, gospodarjenje z gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4693; Prenosov: 2012
Celotno besedilo (572,52 KB) |
4. Ocenjevanje prostorske zgradbe jelovo-bukovih sestojevDavid Hladnik, 2004, izvirni znanstveni članek Povzetek: V treh sestojih jelovo-bukovih gozdov na visokem krasu smo raziskali sestojno strukturo in njeno prostorsko zgradbo. Na treh raziskovalnih ploskvah, velikih2 ha, smo izmerili koordinate dreves ter njihove dendrometrijske znake.Raziskovalne ploskve v treh sestojih se med seboj razlikujejo po svoji zgradbi, gostotah in tudi po parametrih prostorske zgradbe, ki smo jih ocenilina podlagi metod za ocenjevanje prostorske razmestitve dreves. Za drevesa v I in II debelinskem razredu smo izračunali višje povprečne relativnerazlike v sestojnih gostotah kot za debelejša drevesa. Ko so vzorčne ploskve presegle velikost 6 a, so bile povprečne relativne razlike pri ocenjevanju števila dreves v III debelinskem razredu v vseh treh sestojih manjše od 30 % v vseh treh sestojih. Na podlagi teoretičnih modelov je bilo mogoče o šopasti rasti dreves sklepati le v sestoju s prevladujočo jelko. V dveh sestojih jelke in bukve smo določili tudi sestojne skupine, ki so jih oblikovala drevesa na površini do 0,5 ha. Za jelko, smreko in bukev smo ocenili (P<0,01), da se njihova prostorska razmestitev razlikuje od slučajnostne, te drevesne vrste pa so oblikovale tudi različno velike sestojneskupine na površini do 0,25 ha. Ker so bila dominatna drevesa v vseh treh sestojih enakomerno in slučajnostno razporejena, sklepamo, da sestoji tudi po obdobju propadanja jelke niso postali razgrajeni.
Ključne besede: sestojna gostota, prostorska razmestitev, jelovo-bukovi sestoji
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4525; Prenosov: 1974
Celotno besedilo (404,54 KB) |
5. |
