1. Pathway toward sustainable winter road maintenance (case study)Katja Malovrh Rebec, Janez Turk, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Povzetek: Life Cycle Assessment (LCA) method was applied to evaluate the environmental impacts of winter road maintenance managed by an innovative road-weather information system and the impacts of vehicles passing the road during the snowstorm event. A case study refers to 10-hour lasting snowstorm event, considering a specific road section and application of a road-weather information management system to help winter road maintenance agency optimizing activities (salt gritting and/or plowing). Reliable information on the timing of the beginning of the snowstorm event affects (1) the activities of winter road maintenance, (2) the mobility of all vehicles passing the road, and (3) the fuel consumption of the vehicles. Since activities are optimized in case of preventive operation of winter road maintenance, less salt is needed overall. The road remains free of snow cover in case of preventive winter road maintenance operation, meaning that passenger cars and trucks pass the road at normal speed, without undesirable acceleration and braking caused by wheels slipping if snow accumulates on the road. Fuel consumption of vehicles passing salted and snow-free road remains unchanged, while fuel consumption increases in case of snow cover. Reduction of environmental burdens in case of such optimized winter road maintenance operation, is shown in this case study. The overall results of the comparative LCA analysis showed that the use of the road-weather information system in road traffic allows for as much as 25% reduction of environmental footprints. In the scenario where the winter service does not use information system the winter service also uses 40% more salt, which is also related with additional environmental impacts.
Ključne besede: LCA, okoljski odtisi, cesta, snežne razmere, preventivno delovanje, promet, poraba goriva, varnost, LCA, environmental impacts, road, snow cover, preventive operation, traffic, fuel consumption, safety
Objavljeno v DiRROS: 11.12.2023; Ogledov: 167; Prenosov: 104
 Celotno besedilo (19,01 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Poročilo o preskusu št.: LVG 2023-032 : vzorec št. 2023/00098Nikica Ogris, Ana Brglez, Špela Hočevar, Barbara Piškur, 2023, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, rdeči bor, osip borovih iglic, Lophodermium seditiosum, siva plesen, Botrytis cinerea, sušica najmlajših borovih poganjkov, Diplodia pinea, ekološke razmere, vlažnost zraka
Objavljeno v DiRROS: 06.06.2023; Ogledov: 305; Prenosov: 67
Celotno besedilo (1,12 MB) |
3. Ocena ranljivosti gozdnih tal na zbijanje zaradi mehanizacije - preizkus in nadgradnja terenske metode blatne kepeAnton Poje, Primož Zore, Marjetka Suhadolc, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: V zadnjih desetletjih se je pri gospodarjenju z gozdovi povečala uporaba težkih strojev, ki povzročajo zbijanje in spremembo morfologije tal. Ker je ranljivost tal na zbijanje močno odvisna od vrste tal in od trenutne vsebnosti vode v tleh, je za prakso velikega pomena hitra ocena primernosti razmer za uporabo mehanizacije. Članek tako obravnava hitre metode za določanje mehanskih lastnosti tal. Testirali smo metodo blatne kepe, ki smo jo nadgradili z oceno videza rok in odtisom rok med pripravo blatnih kep, meritvami vsebnosti vode in določanjem spodnje in zgornje meje plastičnosti tal. V raziskavo smo vključili pogoste talne tipe gozdnih rastišč v Sloveniji: pokarbonatna tla (eutric cambisol), distrična rjava tla (dystric cambisol) in hipoglej (eutric gleysol). Rezultati so pokazali, da se površina blatne kepe ob spustu na tla povečuje z vsebnostjo vode v vzorcu, sočasno pa se spreminjajo videz blatne kepe, umazanost in videz odtisa rok. Oceni videza in odtisa rok predstavljata dopolnitev obstoječe metode blatne kepe, lahko pa tudi njeno alternativo, saj ju lahko uporabimo samostojno. Z določitvijo spodnje in zgornje meje plastičnosti oziroma indeksa plastičnosti tal smo posredno ocenili tveganje za poškodbe tal pri gozdni proizvodnji. S pomočjo kazalnikov stanja tal, kot so videz blatne kepe, umazanost rok in videz odtisa rok, lahko v praksi preprosto in hitro ocenimo trenutne razmere za delo in s tem preprečimo prekomerne poškodbe tal med gozdno proizvodnjo.
Ključne besede: gozdna proizvodnja, poškodbe tal, plastičnost tal, hitra metoda, okoljske razmere
Objavljeno v DiRROS: 27.11.2020; Ogledov: 5237; Prenosov: 1564
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. |
6. |
7. Analiza zraka v lakirnici s plinskim kromatografom in masnim spektrometromVekoslav Mihevc, Vesna Tišler, Matjaž Kunaver, Darja Kornhauzer, 1993, izvirni znanstveni članek Povzetek: V članku je opisana analiza delovne atmosfere v lakirnici ene izmed pohištvenih proizvodenj v Sloveniji. Adsorbcija substanc iz zraka je potekala na aktivnem oglju, desorbcija pa s stresanjem v ogljikovem disulfidu. Z uporabo GC-MS metode smo v vzorcih določili prisotnost benzena, toulena, butacilena in izomer ksilena.
Ključne besede: kemija, kemijska tehnologija, kemijsko inženirstvo, ekologija, inverzna plinska kromatografija, interakcija sistemov, zrak, analiza, lakirnice, delovne razmere, masna spektrometrija, GC-MS metoda
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4689; Prenosov: 1897
Celotno besedilo (563,07 KB) |
8. |
9. Zanesljivost ugotavljanja lesne zaloge s tarifami na primeru smreke v mikrorastiščno pestrem gozduGal Kušar, Milan Hočevar, 2006, izvirni znanstveni članek Povzetek: V mikrorastiščno pestrem visokokraškem jelovo-bukovem gozdu smo na primeru drevesne vrste smreke ugotavljali zanesljivost ocenjevanja lesne zaloge s tarifami. Referenčne volumne dreves smo ugotovili s pomočjo švicarskih trovhodnih volumenskih funkcij. Ustrezno tarifo smo izbrali po ustaljeni metodi, na podlagi srednjega premera in srednje višine, ki smo jo odčitali iz prilagojene višinske krivulje. Razlike med tarifami posameznih vzorčnih ploskev so do 3 tarifne razrede. Odstopanje med lesno zalogo, ugotovljeno s tarifami in referenčno lesno zalogo za smrekov sestoj, je -2,8 %; pri posameznih ploskvah pa so odstopanja večja, od -7,0 do 8,6 %. Dosedanje (prenizko izbrane) tarife dajo v konkretnem primeru za -18,1 % prenizko oceno lesne zaloge. Sklepamo lahko, da v primeru, če je tarifa za površino (odsek, sestoj) izbrana korektno in reprezentativno, dobimo z njo dobro oceno lesne zaloge tudi na mikrorastiščno pestri površini. Reprezentativni izbor tarife zagotovimo z meritvami na vzorčnih ploskvah, ki dobro predstavljajo površino.
Ključne besede: lesna zaloga, tarife, švicarske trovhodne volumenske funkcije, mikrorastiščne razmere, visokokraški teren, smreka, Picea abies, Kočevje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4369; Prenosov: 1730
Celotno besedilo (4,90 MB) |
10. Vpliv rastiščnih in sestojnih razmer na pestrost tal in vegetacije v izbranih bukovih in jelovo-bukovih gozdovih na KočevskemLado Kutnar, Mihej Urbančič, 2006, izvirni znanstveni članek Povzetek: Raziskava pestrosti talnih razmer in vegetacije na Kočevskem je potekala na štirih raziskovalnih kompleksih. Dva sta bila osnovana v dinarskem jelovo- bukovem gozdu (Omphalodo-Fagetum) na Kočevskem Rogu, dva pa v preddinarskem gorskem bukovem gozdu (Lamio orvalae-Fagetum) in acidofi lnem bukovem gozdu (Blechno-Fagetum) pri Kočevski Reki. Kompleksi so bili sestavljeni iz skupno 11 objektov z različnimi rastiščnimi in sestojnimi razmerami, ti pa iz 60 ploskev. V prvih treh kompleksih na apnencih in dolomitih smo ugotovili šest talnih enot (folični, litični, evtrični in rendzični leptosol, evtrični kambisol, haplični luvisol) in devet humusnih skupin treh humusnih oblik. V četrtem kompleksu na nekarbonatnih skrilavih glinovcih in peščenjakih smo odkrili le eno talno enoto (distrični kambisol), zato pa sedem humusnih skupinznotraj treh humusnih oblik. Skupaj smo na ploskvah popisali 165 višjih rastlin in mahov. Na raziskovalnih ploskvah na apnencih in dolomitih smo v povprečju našli skoraj trikrat več vrst kot na skrilavih glinovcih in peščenjakih. V primerjalni analizi izbranih raziskovalnih objektov smo med njimi ugotovili značilne razlike (npr. odprte sestojne vrzeli vs. sklenjeni sestoji, vrzeli v pragozdnem ostanku vs. umetno oblikovane vrzeli v gospodarskem gozdu, strma skalnata pobočja vs. platoji, vrtače). Specifi čna fl oristična sestava je predvsem rezultat različnih sestojnih in rastiščnih, še posebej talnih razmer ter intenzitete gospodarjenja v preteklosti in sedanjosti.
Ključne besede: biotska pestrost, vegetacija, talne razmere, humusne oblike, sestojne vrzeli, dinarsko območje, Slovenija, jelovo-bukovi gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4150; Prenosov: 1954
Celotno besedilo (4,90 MB) |
