1461. |
1462. |
1463. Sistemsko zdravljenje napredovalega medularnega karcinoma ščitniceCvetka Grašič-Kuhar, 2016, pregledni znanstveni članek Povzetek: Medularni karcinom ščitnice nastane iz nevroendokrinih celic ščitnice, ki izločajo kalcitonin. Kalcitonin je specifičen marker medularnega raka ščitnice. Pri lokalno napredovalem ali metastaskem medularnem raku ščitnice ob simptomtskem progresu prihaja v poštev zdravljenje s tirozin kinaznimi inhibitorji. Registrirani substanci sta vandetanib in cabozantinib, učinkoviti pa sta tudi sorafenib in sunitinib. Izbira zdravljenja je individualizirana glede na breme bolezni in spremljajoče bolezni. Zelo pomembno je tudi podporno (na simptome usmerjeno) zdravljenje. Ključne besede: medularni karcinom ščitnice, rak ščitnice, sistemsko zdravljenje, napredovali rak Objavljeno v DiRROS: 03.01.2018; Ogledov: 3544; Prenosov: 920 Celotno besedilo (430,68 KB) |
1464. Druga šola pljučnega rakaKarmen Stanič, Martina Vrankar, 2017, strokovni članek Povzetek: Združenje za radioterapijo in onkologijo pri SZD in Onkološki inštitut Ljubljana (OI) sta 30.9.2016 na OI organizirala enodnevno šolo pljučnega raka, namenjeno sodelovanju različnih zdravstvenih delavcev, ki se srečujejo in sodelujejo pri zdravljenju te težke bolezni. Preko sto udeležencem je predavalo kar 21 strokovnjakov iz različnih področij. Ključne besede: radioterapija, rak pljuč, izobraževanje Objavljeno v DiRROS: 13.12.2017; Ogledov: 3517; Prenosov: 897 Celotno besedilo (62,80 KB) |
1465. Slovenske smernice sistemskega zdravljenja pljučnega raka 2017Mojca Unk, Katja Mohorčič, Ilonka Osrajnik, Tanja Čufer, 2017, strokovni članek Povzetek: Rak pljuč je najbolj pogost rak (če upoštevamo nemelanocitni rak kože) in smrt zaradi raka pljuč je najbolj pogost vzrok smrti zaradi raka na svetu. V Sloveniji je po pogostosti na 4. Mestu in najbolj pogost vzrok smrti zaradi raka. Slabo preživetje bolnikov z rakom pljuč (5 letno srednje preživetje je okoli 12 %) v preteklosti se z uporabo novih sistemskih zdravljen v zadnjem času izboljšuje. Sistemsko zdravljenje je pomemeben del zdravljenja raka pljuč v vseh stadijih bolezni in pri vseh patohistoloških podtipih. Sistemsko zdravljenje na osnovi platine po operaciji v sklopu adjuvantnega zdravljenja se priporoča pri večini bolnikov. Kemoterapija se uporabija sočasno sz radioterapijo pri lokalno napredovali bolezni. Sistemsko zdravljenje je osnova zdravljenja razširjene bolezni. Vrsta sistemskega zdravljnja je odvisna od patohistološkega podtipa, molekularne analize, starosti, splošnega stanja zmogljivosti, sočasnih obolenj in bolnikovih želja. Sistemsko terapijo naj bi prejeli vsi bolniki z razširjeno boleznijo s PS 0-2. Zaželjeno je, da se način zdravlejnja določi na multidisciplinarnem konziliju, izvaja pa specialist internist onkolog, z znanjem in izkušnjami glede sistemske terapije. Slovenske smernice obravnave pljučnega raka so bile zadnjič objavljene leta 2006. V pripravi so nove celostne smernice obravnave raka pljuč v Sloveniji. V članku predstavljamo posodobljenje smernice sistemskega zdravljenja, ki so plod sodelovanja strokovnjakov treh ustanov, ki se ukvarjajo s sistemskim zdravljenjem raka pljuč v Sloveniji: Onkološki inštitut Ljubljana, Univerzitetna klinika Golnik in Univerzitetni klinični center Maribor. Ključne besede: rak pljuč, sistemsko zdravljenje, smernice Objavljeno v DiRROS: 13.12.2017; Ogledov: 4464; Prenosov: 1022 Celotno besedilo (227,34 KB) |
1466. Povzetek smernic diagnostike in zdravljenja diferenciranega raka ščitniceNikola Bešić, Marko Hočevar, Damijan Bergant, Barbara Vidergar-Kralj, Olga Blatnik, Veronika Kloboves-Prevodnik, Marta Dremelj, 2017, strokovni članek Povzetek: Med vsemi bolniki z raki, ki jih zdravimo, ima raka ščitnice le 1 %. Leta 2013 je bilo po podatkih Registra raka v Sloveniji zdravljenih 160 bolnikov z rakom ščitnice. Porast števila bolnikov z rakom ščitnice v zadnjem desetletju je skoraj v celoti zaradi papilarnega raka ščitnice, še posebno papilarnega mikrokarcinoma, ki ima odlično prognozo. Velika večina bolnikov z rakom ščitnice je povsem ozdravljena. Zaradi dobre prognoze bolnikov z rakom ščitnice je v zadnjem desetletju prišlo do bistvenih sprememb v obravnavi bolnikov z rakom ščitnice. Strokovnjaki z Onkološkega inštituta, Klinike za nuklearno medicino UKC Ljubljana in Inštituta za patologijo Medicinske fakultete v Ljubljani smo pripravili Smernice diagnostike in zdravljenja raka ščitnice, v katerih so opisani sodobni postopki diagnosticiranja in zdravljenja raka ščitnice. Ključne besede: rak ščitnice, zdravljenje, diagnostika, diferencirani rak ščitnice, smernice Objavljeno v DiRROS: 13.12.2017; Ogledov: 3972; Prenosov: 958 Celotno besedilo (278,17 KB) |
1467. Delno obsevanje dojkeIvica Ratoša, 2017, strokovni članek Povzetek: Za delno obsevanje dojke se v zadnjem desetletju povečuje zanimanje in je predmet številnih raziskav. V primerjavi s standardnim obsevanjem, ki lahko traja 5–7 tednov, je njegova prednost predvsem v krajšem zdravljenju, ki traja le 1–3 tedne. Kot že ime pove, se po operaciji obseva le manjši del dojke in sicer področje ležišča tumorja z varnostnim robom. Zaenkrat se na takšen način zdravi bolnice le znotraj nadzorovanih kliničnih raziskav, izven tega pa le kot možnost dopolnilnega obsevalnega zdravljenja za skrbno izbrano skupino bolnic. Ključne besede: radioterapija, rak dojke, delno obsevanje Objavljeno v DiRROS: 13.12.2017; Ogledov: 4107; Prenosov: 862 Celotno besedilo (155,71 KB) |
1468. |
1469. |
1470. Stanje in perspektive oskrbe s kostanjevim lesom iz domačih virov v tovarni "Tanin" Sevnica : elaboratDušan Jurc, Anton Kralj, Mirko Medved, Vid Mikulič, Lojze Žgajnar, 1994, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: pravi kostanj, Castanea sativa Mill., kostanjev rak, Cryphonectria parasitica Murr., virulenca, hipovirulenca, fondi kostanja, oskrba z lesom, taninski les, tanin Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2958; Prenosov: 781 Celotno besedilo (3,86 MB) |