41. |
42. |
43. Vplivi transporta lesa na tla gozdnega predela Planina VetrhRobert Robek, 1994, izvirni znanstveni članek Povzetek: Pri gradnji gozdnih prometnic in pri transportu lesa nastajajo v gozdu poškodbe tal, ki se v času in prostoru spreminjajo. Na primeru ekološko občutljivega predela lesnoproizvodnih gozdov (463 ha), je avtor analiziral vrsto in obseg obstoječe poškodovanosti tal vzdolž grajenih prometnic. Skupna površina motenih tal ne presega 5% površine predela, pri čemer največji delež površinskih motenj pripada neprimerno zgrajenim odsekom gozdnih cest. Delež površin motenih tal vzdolž traktorskih vlak je neznaten, vpliv opuščenih prometnic pa zanemarljiv. Povprečna površina motenih tal na normalnih sekcijah je pomemben parameter za presojo vplivov obstoječih in načrtovanih odsekov gozdnih prometnic na tla. Za primerljivi ploskvi v predelu je avtor analiziral stopnjo zbitosti tal pri spravilu lesa po brezpotju z goseničnim traktorjem in z večbobenskim žičnim žerjavom s stolpom. Dokazan je bil vpliv traktorskega spravila na padec poroznosti tal in analiziran vpliv dinamičnih obremenitev tal pri traktorskem spravilu lesa
Ključne besede: transport lesa, spravilo lesa, gozdne prometnice, tla, poškodbe, poroznost tal
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4275; Prenosov: 1829
 Celotno besedilo (2,88 MB) |
44. Nekatere strukturne značilnosti poranitvenega lesa pri bukvi (Fagus sylvatica L.)Bojana Križaj, 1993, izvirni znanstveni članek Ključne besede: les, poškodbe, bukev, kambij, ranitev, odziv, celična diferenciacija, CODIT, barierna cona, Fagus sylvatica L.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4245; Prenosov: 1803
Celotno besedilo (858,78 KB) |
45. |
46. |
47. |
48. |
49. |
50. Odločevalna matrika za izbor ekološko ustrezne tehnologije pri proizvodnji zelenih sekancevMatevž Triplat, Nike Krajnc, Robert Robek, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: Naraščajoče cene fosilnih goriv in doseganje nacionalnih ciljev na področju povečanja rabe obnovljivih virov prinašajo vse večje zahteve po uporabi naravnih potencialov. Slovenska zakonodaja zelo togo opredeljuje izkoriščanje sečnih ostankov in proizvodnjo zelenih sekancev. To v praksi omogoča precej stihijski razvoj storitev, kjer se z uvajanjem novih tehnologij odpira vrsta vprašanj predvsem glede obremenitev ekoloških dejavnikov. V prispevku je predstavljena metodologija za oblikovanje odločevalnega orodja za izbor ekološko ustrezne tehnologije pri proizvodnji zelenih sekancev, upoštevajoč različne ekološke in tehnološke dejavnike. Gre za tristopenjski metodološki pristop, kjer v prvem koraku opredelimo talne in terenske razmere, v drugem koraku tehnologije ob upoštevanju raznolikosti glede na gospodarske učinke in ekološko primernost, v zadnjem, tretjem koraku, izbranim tehnologijam določimo mesto v odločitveni matriki z upoštevanjem tehnološke in ekološke omejitve posameznih tehnoloških modelov. V prispevku je predstavljenih 13 poenostavljenih proizvodnih procesov, razvrščenih v odločevalno matriko, upoštevaje ekološke in tehnološke vidike pri proizvodnji zelenih sekancev.
Ključne besede: tehnološki modeli, proizvodnja, proizvodne verige, poškodbe tal, zeleni lesni sekanci
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4684; Prenosov: 2475
Celotno besedilo (1,78 MB) |
