Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (organska snov v tleh) .

1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv suše na drobne korenine dreves in ektomikorizo v gozdnih ekosistemih
Tanja Mrak, Hojka Kraigher, 2019, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Sušni stres sproži tako pri drobnih koreninah dreves kot pri ektomikoriznih glivah številne spremembe na različnih nivojih. Drevesa se branijo pred sušo z mehanizmi izogibanja in tolerance. Suša lahko vpliva na kolonizacijo z ektomikoriznimi glivami in na strukturo ektomikorizne združbe. Pomembno vlogo pri preživetju mladja ob suši imajo skupne micelijske mreže. Ob zmerni suši je kolonizacija z ektomikoriznimi glivami večja kot ob ekstremni suši, kar ima za drevo številne pozitivne učinke. V sušnih razmerah se pogosto še posebej poveča pogostnost ektomikorizne vrste Cenococcum geophilum Fr., ki omogoča, da drobne korenine ostanejo funkcionalne in takoj po končanem sušnem obdobju pričnejo z absorpcijo vode. V sušnih razmerah se poveča tvorba težko razgradljivih molekul v koreninah (lignin), prav tako pa se težko razgradljive molekule (melanin) tvorijo tudi pri ektomikorizni vrsti C. geophilum, kar prispeva h kopičenju težko razgradljivih organskih snovi v tleh.
Ključne besede: globalne spremembe, drobne korenine, mikorizne glive, prilagoditve, organska snov v tleh
Objavljeno v DiRROS: 29.11.2019; Ogledov: 6827; Prenosov: 2229
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Pregled talnih lastnosti, ki vplivajo na poškodbe tal pri strojni sečnji
Primož Bratun, Milan Kobal, 2018, pregledni znanstveni članek

Povzetek: V prvem delu prispevka so predstavljene glavne vrste poškodb gozdnih tal: zbijanje tal, premeščanje tal ter nastanek kolesnic. V drugem delu prispevka so opisani dejavniki občutljivosti gozdnih tal za poškodbe, ki smo jih razdelili na primarne talne dejavnike (tekstura tal, organska snov tal, zrak v tleh, voda v tleh) ter sekundarne talne dejavnike (struktura tal, poroznost tal, gostota tal, prepustnost tal za vodo in zrak). Navedene so nekatere možnosti povečanja odpornosti gozdnih tal proti poškodbam. Pomembna faza strojne sečnje je načrtovanje dela. Zaradi heterogenosti gozdnih tal je nemogoče vnaprej natančno prostorsko opredeliti bolj in manj primerna delovišča za strojno sečnjo. Kot smiseln kriterij primernosti strojne sečnje na določenem rastišču predlagamo še sprejemljivo poškodovanost tal in sestoja % primeren kazalnik se zdi dovoljena globina kolesnic.
Ključne besede: poškodbe gozdnih tal, strojna sečnja, organska snov, tekstura tal, voda v tleh
Objavljeno v DiRROS: 20.06.2018; Ogledov: 3667; Prenosov: 785
.pdf Celotno besedilo (300,26 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh