81. Hormonsko zdravljenje pri raku telesa materniceBrigita Gregorič, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Rak materničnega telesa je heterogena bolezen, najpogostejši histološki endometroidni podtip ima najpogosteje izražene hormonske receptorje. V trenutni molekularni klasifikaciji se je izraženost estrogenskih (ER+) in progesteronskih receptorjev (PR+) izkazala kot prognostični dejavnik. Izraženost hormonskih receptorjev dodatno opredeli rak materničnega telesa, ki je brez specifičnega molekularnega profila. Pri zgodnjem raku materničnega telesa je pri endometroidnem podtipu, gradusa 1 do 2, FIGO 1A, možna konzervativna terapijas progestini, zadnja metaanaliza je pokazala manjšo verjetnost recidiva ob dodatku metformina. Pri napredovalem raku materničnega telesa, endometroidni gradusa 1 ali 2, ki je tipično hormonsko odvisen prihaja v poštev hormonska terapija, če ni velikega bremena bolezni. Raziskani so bili progestini, aromatazni inhibitorji, tamoksifen in fulvestrant. Predstavljen je tudi vpogled eventuelnih zdravljenj v prihodnosti glede na faze II raziskav, nakazuje se, da v prihodnosti lahko boljše odgovore na zdravljenje in/ali preživetje brez napredovanja bolezni, če aromataznim inhibitorjem dodamo CDK4/6 inhibitorje in/ali mTOR inhibitorje.
Ključne besede: rak maternice, ginekološki raki, ginekološka onkologija
Objavljeno v DiRROS: 30.05.2023; Ogledov: 288; Prenosov: 110
 Celotno besedilo (234,88 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
82. Imunoterapija pri raku telesa materniceErik Škof, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Nova molekularna klasifikacija raka telesa maternice je omogočila novo, usmerjeno zdravljenje bolnic z rakom telesa maternice. Glavno novost predstavlja imunoterapija z zaviralci imunskih nadzornih točk (zaviralci PD-1) pri bolnicah z metastatskim rakom telesa maternice v 2. liniji zdravljenja, po predhodnem zdravljenu s kemoterapijo. Evropska agencija za zdravila (EMA) je odobrila uporabo dveh zaviralcev PD-1 receptorjev - dostarlimab in pembrolizumab v monoterapiji v primeru, da gre za okvaro MMR proteinov v tumorju (dMMR/MSI-H karcinom). Odobrena je tudi kombinacija pembrolizumaba in lenvatiniba (zaviralec tirozin kinaz) v 2. liniji zdravljenja metastatske bolezni, po predhodnem zdravljenju s kemoterapijo, ne glede na status MMR proteinov, torej tudi v primeru, da ne gre za okvaro MMR proteinov v tumorju (pMMR/MSS karcinom). Pred kratkim so bili objavljeni rezultati, ki kažejo učinkovitost pembrolizumaba in dostarlimaba v kombinaciji s kemoterapijo v 1. liniji napredovale ali metastatske bolezni. V adjuvantnem zdravljenju zaenkrat še nimamo podatkov o učinkovitosti imunoterapije - potekajo klinične raziskave.
Ključne besede: rak maternice, ginekološki raki, ginekološka onkologija
Objavljeno v DiRROS: 30.05.2023; Ogledov: 307; Prenosov: 120
Celotno besedilo (281,13 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
83. Kirurško zdravljenje visoko rizičnega raka telesa materniceNina Kovačević, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Rak materničnega telesa je najpogostejši ginekološki rak in v Sloveniji vsako leto odkrijemo približno 350 novih primerov. Večino rakov materničnega telesa predstavlja rak endometrija, ki ga delimo v dve skupini, in sicer estrogensko odvisni in estrogensko neodvisni rak endometrija. Zdravljenje je v prvi vrsti kirurško, obseg operativnega posega je določen glede verjetnosti ponovitve. Kirurškemu zdravljenju je lahko dodano obsevanje, sistemska terapija ali kombinacija obojega.
Ključne besede: rak maternice, ginekološki raki, ginekološka onkologija
Objavljeno v DiRROS: 30.05.2023; Ogledov: 331; Prenosov: 139
Celotno besedilo (267,63 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
84. Uporaba elektro-kirurških inštrumentov v ginekološki kirurgijiSebastjan Merlo, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Uporaba sodobnih elektro-kirurških inštrumentov omogoča krajše čase operativnih posegov. Obenem pa zahteva posebno pozornost zaradi visokih temperatur konice inštrumenta in tkiva v okolici. Izogibati se je potrebno neposrednemu stiku z žilnimi in živčnimi strukturami. Stik s temi strukturami namreč poveča tveganje toplotnih poškodb občutljivih struktur. Izogibati se je potrebno tudi ponavljajočim in dolgim aktivacijam z neustreznim časom hlajenja, saj le to poveča tveganje za toplotne poškodbe med operacijo. Poleg tega so aktivna rezila vseh naprav za ultrazvočno koagulacijo in rezanje razvila visoke temperature, ki presegajo 100 °C, zato je med preprijemanjem tkiva potrebno ustrezno obdobje hlajenja. Ob primerni uporabi, tudi glede na priporočila proizvajalca, pa vse omenjene naprave lahko štejemo za varne in učinkovite.
Ključne besede: rak maternice, ginekološki raki, ginekološka onkologija
Objavljeno v DiRROS: 30.05.2023; Ogledov: 269; Prenosov: 142
Celotno besedilo (216,35 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
85. Slikovna diagnostika pri raku materničnega telesaMaja Marolt-Mušič, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Globina invazije je poleg patohistoloških značilnosti tumorja in prizadetosti bezgavk najbolj
pomemben prognostičen faktor pri bolnicah z rakom telesa maternice (RTM). Običajno je
transvaginalni UZ, ki ga opravi ginekolog, prva preiskava pri bolnicah z sumom na RTM. UZ
preiskava ima svoje omejitve, predvsem pri oceni globine invazije in oceni prizadetosti
regionalnih in oddaljenih bezgavk. MR preiskava medenice je najbolj zanesljiva metoda za
oceno globine invazije in oceno prizadetosti bezgavk v mali medenici. Mednarodne smernice
se glede uporabe MR preiskave nekoliko razlikujejo. Smernice Evropskega združenja za
urogenitalno radiologijo (ESUR) iz leta 2009 in smernice Ameriškega Collega za radiologijo
ocenjujejo MR preiskavo kot najbolj primerno radiološko metodo za predoperativno oceno oz.
za načrtovanje zdravljenja, medtem ko NCCN smernice priporočajo MR preiskavo pri stadiju II
oz. pri sumu na infiltracijo materničnega vratu.
Ključne besede: rak maternice, ginekološki raki, ginekološka onkologija
Objavljeno v DiRROS: 30.05.2023; Ogledov: 294; Prenosov: 110
Celotno besedilo (192,32 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
86. |
87. Patološka klasifikacija karcinomov endometrijaMilan Car, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Karcinom endometrija je pred pričetkom zdravljenja potrebno potrditi s histološko preiskavo. Za postavitev diagnoze potrebujemo zadosten (reprezentativni) material, v katerem opredelimo histološki tip in ostale značilnosti tumorja. Svetovna zdravstvena organizacija v najnovejši (peti) izdaji knjige Ženski genitalni tumorji deli karcinome endometrija na različne histološke tipe in uvaja pomen molekularne klasifikacije. Standardiziran histološki izvid je ključen za določitev stadija bolezni, optimalno zdravljenje in napoved poteka bolezni. Omogoča tudi sistematično zbiranje podatkov za epidemiološke namene in raziskave.
Ključne besede: rak maternice, ginekološki raki, ginekološka onkologija
Objavljeno v DiRROS: 30.05.2023; Ogledov: 268; Prenosov: 156
Celotno besedilo (344,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
88. Posodobljene ESMO/ESTRO/ESP smernice za rak telesa materniceSonja Bebar, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Smernice zdravljenja zgodnjega raka endometrija narekujejo kirurški pristop z adjuvantnim zdravljenjem. Dodatno zdravljenje je odvisno od kliničnih in pato-histoloških dejavnikov. Na osnovi teh bolnice uvrstimo v skupino z nizkim tveganjem, z nizkim srednjim tveganjem in skupino z visokim tveganjem. Molekularna klasifikacija omogoča natančnejšo opredelitev lastnosti karcinoma in napove tveganje za ponovitev bolezni.
Ključne besede: rak maternice, ginekološki raki, ginekološka onkologija
Objavljeno v DiRROS: 30.05.2023; Ogledov: 257; Prenosov: 127
Celotno besedilo (203,22 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
89. |
90. Obravnava bolnic s sumom na raka telesa materniceGregor Vivod, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Z naraščajočo incidenco raka materničnega telesa v razvitem svetu je v prihodnjih letih
ocenjeno, da bo v Sloveniji za rakom materničnega telesa zbolelo več kot 400 bolnic letno. Z
obravnavo bolnic s sumom ali že znanim rakom telesa maternice se sreča vsak ginekolog.
Začetna obravnava bolnic vključuje anamnezo (družinska, osebna, ginekološka, sedanja),
splošni klinični pregled ter ginekološki klinični pregled z vaginalnim ultrazvokom. V nadaljnji
obravnavi sledi potrditev diagnoze (histeroskopija, abrazija ali aspiracijska biopsija) ter glede
na klinično presojo ustrezna slikovna diagnostika (CT, MR, PET-CT). Stremeti moramo k
optimalni in čimprejšnji diagnostični obravnavi na primarni in sekundarni ravni ter na
učinkovitem zdravljenju (operativni poseg, obsevanje, sistemsko zdravljenje) na terciarni ravni.
Po končanem zdravljenju morajo biti vse bolnice ustrezno sledene.
Ključne besede: rak maternice, ginekološki raki, ginekološka onkologija
Objavljeno v DiRROS: 30.05.2023; Ogledov: 238; Prenosov: 90
Celotno besedilo (266,92 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
