631. Intenzitetno modulirano obsevanje (IMRT) zdaj tudi na Onkološkem inštitutu v LjubljaniPrimož Strojan, Tomaž Verk, Rihard Hudej, 2010, strokovni članek Povzetek: Intenzitetno modulirano obsevanje (angl. Intensity Modulated RadioTherapy, IMRT) je sodobna obsevalna tehnika, ki nadvse domiselno združuje dosežke sodobne računalniške tehnologije in industrijske rešitve s področja radioterapevtskih naprav. V primerjavi s konvencionalnimi obsevalnimi tehnikami lahko z IMRT dosežemo pomembno izboljšanje razporeditve doze v obsevanem tkivu. Ta se kaže v večji konformnosti, ki jo hkrati dopolnjuje strm gradient doze na robu tarčnega volumna. To omogoča bolj usmerjeno obsevanje tarče in manjšo sevalno obremenitev zdravih tkiv v njeni okolici, kar zmanjšuje verjetnost pojavljanja in resnost neželenih stranskih učinkov obsevanja. V prispevku so opisane osnovne značilnosti tehnike IMRT in razlike glede na konvencionalne obsevalne tehnike, slabosti oz. nevarnosti, ki spremljajo IMRT in na katere je treba biti pozoren pri njeni implementaciji, postopek priprave in izvedbe IMRT ter indikacije in potencialni domet pričakovanih kliničnih rezultatov. Uvedbo tehnike IMRT na Onkološkem inštitutu v Ljubljani lahko obravnavamo kot eno najpomembnejših prelomnic v sodobni zgodovini slovenske radioterapije. Glede na poročila tujih ustanov, kjer je IMRT del klinične rutine že dlje časa, je z IMRT zdravstveni tim dobil novo in učinkovito orožje v boju z zahrbtno in smrtonosno boleznijo, bolniki pa novo upanje na uspešen konec zdravljenja.
Ključne besede: onkologija, novotvorbe, zdravljenje, radioterapija
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3116; Prenosov: 833
 Celotno besedilo (333,59 KB) |
632. Citološki izvid - klasifikacija po BethesdiAna Pogačnik, 2011, strokovni članek Povzetek: Glavni namen snovalcev klasifikacije po Bethesdi je bil ustvariti tako terminologijo sprememb na materničnem vratu, da bi bil citološki izvid Pap testa jasen in bi jasno odražal nadaljnjo obravnavo žensk. V Sloveniji smo leta 2006 spremenili klasifikacijo in se zelo približali Bethesdini, sedaj pa smo se odločili, da jo v celoti prevzamemo. Glavne spremembe so naslednje: v novem izvidu je bris uporaben ali neuporaben. Negativni bris delimo na normalen bris in neneoplastične spremembe, ki poleg reaktivnih sprememb iz stare klasifikacije vsebujejo še tubarno metaplazijo, žlezne celice po histerektomiji, endometrijske celice po 40. letu starosti in folikularni cervicitis. Med patološkimi spremembami je na ploščatem epiteliju najpomembnejša razlika ta, da je namesto atipičnih metaplastičnih celic dodana zelo pomembna kategorija atipičnih ploščatih celic, ne moremo pa izključiti ploščatocelične lezije visoke stopnje. Patološke spremembe žleznih celic so razdeljene v 4 skupine. Priporočila v novi klasifikaciji niso več obvezna, saj je odločitev o nadaljnji obravnavi žensk z nekaterimi spremembami odvisna tudi od HPV-testiranja. Obvezni postopki so zapisani v Smernicah za celostno obravnavo žensk s predrakavimi spremembami materničnega vratu.
Ključne besede: onkologija, citologija, diagnostika, maternični vrat
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3911; Prenosov: 896
Celotno besedilo (128,81 KB) |
633. Pogled internista onkologa na zdravljenje raka želodcaJanja Ocvirk, 2014, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Veliko število bolnikov s karcinomom želodca (KŽ) in gastroezofegealnega prehoda (GEP) ima ponovitev bolezni po resekciji. Ponovitve so lokalne ali z oddaljenimi zasevki ali pa kombinacija obojega. Adjuvantna kemoterapija lahko podaljša celokupno preživetje pri nekaterih vrstah solidnih tumorjev predvsem z zmanjšanjem ostanka mikrozasevkov. Vloga adjuvantne kemoterapije pri KŽ in GEP ni tako jasna, adjuvantna radiokemoterapija pa značilno podaljša čas brez bolezni in celokupno preživetje. Perioperativno zdravljenje s kemoterapijo ECF značilno podaljša preživetje brez bolezni in celokupno. Standardno zdravljenje za bolnike z napredovalim karcinomom želodca in GEP je kemoterapija ECF ali njene izpeljanke EOF, ECX oziroma EOX. Učinkovito je tudi zdravljenje s taksani v kombinaciji s 5-FU in cisplatinom (TCF). Z novimi kombinacijami citostatikov in z uvajanjem novih citostatikov se srednja preživetja bolnikov s karcinomom želodca in GEP podaljšujejo. V zdravljenje metastatskega KŽ in GEP pa prihajajo tudi tarčna zdravila. Določanje biomarkerjev in uvajanje tarčnega zdravljenja v kombinaciji s kemoterapijo pa odpira novo ero bolniku prilagojenega zdravljenja, tudi pri bolnikih z napredovalim karcinomom želodca in GEP. Veliko število bolnikov s karcinomom želodca (KŽ) in gastroezofegealnega prehoda (GEP) ima ponovitev bolezni po resekciji. Ponovitve so lokalne ali z oddaljenimi zasevki ali pa kombinacija obojega. V Evropi in ZDA so bolj pogoste lokoregionalne ponovitve, med katerimi se največkrat pojavijo na mestu želodca, regionalnih bezgavk in anostomozi. Med sistemskimi razširitvami bolezni so najpogostejši jetrni zasevki in zasevki po potrebušnici. Karcinom GEP pa lahko pogosto zaseva tudi v pljuča.
Ključne besede: onkologija, rak želodca, radiokemoterapija, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3047; Prenosov: 769
Celotno besedilo (380,36 KB) |
634. |
635. Preprečevanje, prepoznavanje in zdravljenje ekstravazacije citostatikovMarjana Bernot, Marijana Fortuna Lužar, Simona Borštnar, 2011, strokovni članek Povzetek: Ekstravazacija citostatikov je redek, vendar zelo neprijeten zaplet sistemskega zdravljenja raka. Ker lahko pripelje do hudih takojšnjih in poznih posledic za bolnika, zahteva posebno pozornost zdravstvenih delavcev, ki izvajajo intravenozno zdravljenje. V članku so zbrana priporočila za preprečevanje in prepoznavanje ekstravazacije, algoritem ukrepov ob njenem nastanku in možnosti uporabe antidotov.
Ključne besede: onkologija, zdravljenje, zapleti, ekstravazacija
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3690; Prenosov: 941
Celotno besedilo (604,32 KB) |
636. Napredek zdravljenja bolnikov z razsejanim rakom debelega črevesa in danke z vidika internista onkologaJanja Ocvirk, 2013, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Metastatski rak debelega črevesa in danke je v večini primerov še vedno neozdravljiva bolezen, vendar pa sta se prognoza ter preživetje teh bolnikov močno izboljšala v zadnjem desetletju. Od srednjega desetmesečnega preživetja, ki smo ga dosegali z zdravljenjem s 5-fluorouracilom, ki je bilo do pred nekaj leti edino učinkovito zdravilo za zdravljenje teh bolnikov, smo prešli na preživetja daljša od 20 mesecev, kar so omogočila nova citostatska zdravila. V zadnjih desetih letih je bilo registriranih šest novih zdravil za zdravljenje matastatskega raka debelega črevesa in danke: citostatiki - kapecitabin, irinotekan, oksaliplatin in tarčna zdravila - cetuksimab, bevacizumab in panitumumab. Kombinirano zdravljenje omogoča boljšo kakovost življenja in daljše remisije, s tem pa tudi daljša celotna preživetja. Uporaba kombinacije citostatikov s tarčnimi zdravili vodi še v nadaljnje podaljšanje srednjega preživetja teh bolnikov, tako zdravljeni bolniki imajo srednja preživetja daljša od 30 mesecev. Tovrstno zdravljenje, v kombinaciji z operacijo pljučnih ali jetrnih zasevkov, pa omogoča tudi zazdravitve. Pomembno je določanje mutacij na genu KRAS. Za kolorektalni rak je gen KRAS prvi biomarker, ki napoveduje, kako se bodo bolniki odzvali na zdravljenja z EGFR inhibitorji.
Ključne besede: razsejani rak, rak debelega črevesa, rak danke, internistična onkologija
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2871; Prenosov: 799
Celotno besedilo (320,32 KB) |
637. Intratekalna aplikacija trastuzumaba in rituksimabaSamo Rožman, Simona Borštnar, Barbara Jezeršek Novaković, 2011, strokovni članek Povzetek: Neoplastični meningitis je resen zaplet maligne bolezni. Kljub majhni incidenci njegova pogostost narašča, domnevno zaradi daljšega preživetja bolnikov in izboljšane diagnostike. Neoplastični meningitis se zdravi s sistemsko in intratekalno kemoterapijo ter z obsevanjem osrednjega živčevja. Trastuzumab in rituksimab sta monoklonski protitelesi, ki sta ob intravenskih aplikacijah pomembno izboljšali preživetje bolnikov z rakom dojk in Nehodgkinovim limfomom. Manj sta učinkoviti pri zdravljenju neoplastičnega meningitisa, saj zaradi velikosti ne prehajata krvno-možganske pregrade. Novejše raziskave preučujejo tudi možnost intratekalne aplikacije monoklonskih protiteles.
Ključne besede: onkologija, neoplastični meningitis, zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2958; Prenosov: 771
Celotno besedilo (152,68 KB) |
638. |
639. |
640. |
