11. Sistemsko zdravljenje bolnikov s pljučnim rakom : zaviralci imunskih nadzornih točkNina Turnšek, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Zaviralci imunskih nadzornih točk (ZINT) predstavljajo pravo revolucijo v sistemskem
zdravljenju raka pljuč in so v zadnjem desetletju korenito spremenili standardno zdravljenje
teh bolnikov. Prepričljivo dobrobit s podaljšanjem preživetja so sprva izkazali kot samostojno
zdravljenje pri bolnikih z razsejanim nedrobnoceličnim rakom pljuč (NDRP), ki je napredoval
po predhodnem zdravljenju s kemoterapijo na osnovi platine. Kmalu zatem je sledil njihov
premik v prvi red zdravljenja razsejane bolezni najprej kot samostojno zdravljenje, nato pa
še v kombinaciji s kemoterapijo na osnovi platine in tudi kot kombinirana imunoterapija
dveh ZINT. Korenito so spremenili tudi obravnavo bolnikov z NDRP v zgodnejših stadijih
bolezni, predvsem lokalno napredovale oblike, še posebej veliko obetajo v perioperativnem
obdobju. Imunoterapija z ZINT se pri raku pljuč uporablja kot monoterapija, kot kombinacija
s kemoterapijo z ali brez zaviralca angiogeneze oziroma kombinacija dveh različnih ZINT. Ključne besede: pljučni rak, onkološko zdravljenje, bolniki Objavljeno v DiRROS: 12.05.2023; Ogledov: 286; Prenosov: 62 Celotno besedilo (93,49 KB) |
12. Sistemsko zdravljenje bolnikov s pljučnim rakom : kemoterapijaMojca Unk, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Leta 2019 je v Sloveniji zaradi pljučnega raka zbolelo okoli 1600 in umrlo preko 1200 ljudi,
kar uvršča pljučni rak v enega izmed rakov z najslabšo prognozo. Petletna preživetja so
slaba (okoli 20 %), preživetje pa je odvisno od razširjenosti obolenja. Polovico bolnikov
odkrijemo v obdobju, ko je bolezen že razsejana in s tem neozdravljiva. Eno od možnosti
zdravljenja pljučnega raka predstavlja sistemsko zdravljenje in enega od treh stebrov
predstavlja kemoterapija (preostala dva sta tarčna terapija in zaviralci imunskih nadzornih
točk). Kemoterapija podaljša preživetje bolnikov tako pri omejeni bolezni, kjer se uporablja
perioperativno, kot pri lokalno napredovali bolezni, kjer se uporablja sočasno z obsevanjem in
seveda tudi pri razsejani bolezni, kjer še vedno predstavlja pomembno modaliteto zdravljenja.
Kemoterapijo uporabljamo kot samostojno zdravljenje ali v kombinaciji z zaviralci nadzornih
točk. Ključne besede: pljučni rak, onkološko zdravljenje, bolniki Objavljeno v DiRROS: 12.05.2023; Ogledov: 340; Prenosov: 65 Celotno besedilo (90,28 KB) |
13. Zdravljenje bolnikov z lokoregionalno napredovalim rakom pljučEva Ćirić, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: V skupino bolnikov z lokoregionalno napredovalim rakom pljuč (LRNRP) uvrščamo bolnike
brez oddaljenih hematogenih zasevkov in s prisotnimi zasevki v regionalnih bezgavkah ter
tiste z bodisi velikimi primarnimi tumorji ali pa takšnimi, ki vraščajo v pomembne torakalne
organe. Pred pričetkom zdravljenja je zelo pomembna dobro opravljena diagnostika, ki
zanesljivo opredeli TNM stadij bolezni. LRNRP je pri bolnikih v dobrem stanju zmogljivosti
in brez komorbiditet, ki pomembneje okvarjajo organe, potencialno ozdravljiva bolezen, če
le obseg bolezni ni prevelik. Pri takih bolnikih se tako odločamo za radikalno zdravljenje,
ki lahko vključuje kirurgijo, obsevanje in različne vrste sistemskega zdravljenja, kot
so kemoterapija, imunoterapija ter tarčna zdravila. Pri bolnikih, pri katerih radikalno
zdravljenje ni možno, prihaja v poštev sistemsko zdravljenje kot pri metastatskih bolnikih
in/ali paliativno obsevanje. Zdravljenje bolnikov z drobnoceličnim LRNRP se razlikuje od
zdravljenja bolnikov z nedrobnoceličnim LRNRP predvsem v tem, da nikoli ne vključuje
kirurgije, da od sistemskega zdravljenja v poštev prihaja le kemoterapija ter v tem, da se
po uspešno zaključenem zdravljenju s kemoradioterapijo odločamo še o profilaktičnem
obsevanju celotnih možganov, saj drobnocelični rak pljuč zelo pogosto zaseva v možgane Ključne besede: pljučni rak, onkološko zdravljenje, bolniki Objavljeno v DiRROS: 12.05.2023; Ogledov: 351; Prenosov: 67 Celotno besedilo (97,53 KB) |
14. Zdravljenje bolnikov v zgodnjem stadiju bolezni : stereotaktično obsevanjeKarmen Stanič, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Stereotaktično obsevanje je natančno obsevanje, pri katerem je doza vsakega posameznega
obsevanja in skupna doza zelo visoka, skupno število pa ne presega osem obsevanj. Doza in
število frakcij sta odvisna od lege in velikosti tumorja. Na ta način obsevamo inoperabilne
bolnike z zgodnjim pljučnim rakom ali tiste, ki operacijo odklonijo. SBRT tehnika omogoča
le obsevanje tumorjev, ki so med obsevanjem vidni, ne obsevamo pa ultra-centralno ležečih
tumorjev in tistih, ki vraščajo v mediastinalne strukture. V Sloveniji obsevamo s SBRT tehniko
od leta 2016. Raziskave kažejo, da lokalne kontrole po 5 letih znašajo preko 90 %, celokupna
preživetja pa so po petih letih nekoliko slabša kot za bolnike, ki so operabilni. Ključne besede: pljučni rak, onkološko zdravljenje, bolniki Objavljeno v DiRROS: 12.05.2023; Ogledov: 271; Prenosov: 59 Celotno besedilo (97,53 KB) |
15. Nujna stanja pri pljučnem rakuJasna But-Hadžić, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Bolniki s pljučnim rakom zelo pogosto obiščejo urgentno ambulanto zaradi nenadno nastalih
ali hitro napredujočih težav, ki so lahko neposredno ali posredno povezani z maligno
boleznijo. Hudi simptomi so lahko znak življenjsko ogrožajočih stanj in zahtevajo takojšnje
nujno ukrepanje (emergency) ali pa kažejo na t. im. neodložljiva stanja (urgency), ki jih lahko
obravnavamo hitro, včasih tudi v domačem okolju, ambulantno ali na sekundarnem nivoju.
Pravih nujnih stanj, ki potrebujejo takojšnje ukrepanje, je malo, < 5 odstotkov vseh obiskov
v urgentni ambulanti. Ključne besede: pljučni rak, onkološko zdravljenje, bolniki Objavljeno v DiRROS: 12.05.2023; Ogledov: 257; Prenosov: 51 Celotno besedilo (116,49 KB) |
16. Pljučni rak - nacionalni problemMartina Vrankar, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Breme pljučnega raka v Sloveniji v zadnjem desetletju ostaja nacionalni problem. Incidenčna
stopnja se je pri moških sicer ustalila v zadnjih nekaj desetletjih, podatki pri ženskah pa
kažejo na strm porast incidence v zadnjem desetletju, saj vsako leto zboli za skoraj 6 % več
žensk. Kar dobra polovica bolnikov s pljučnim rakom ima ob diagnozi razsejan pljučni rak, ki
ga kljub sodobnim načinom zdravljenja ne moremo pozdraviti. Po umrljivosti je pljučni rak
pri moških in pri ženskah na prvem mestu. Vsako peto smrt zaradi raka pripišemo pljučnemu
raku. Petletno preživetje bolnikov, zbolelih v obdobju 2015–2019, je bilo 19,5 %, bolnic pa
26,4 %. Izzivi v prihodnosti so v zgodnejšem odrivanju pljučnega raka. Raziskave so pokazale,
da lahko presejanje pljučnega raka zniža umrljivost za 20 %, saj omogoča odkrivanje zgodnjih
oblik raka. V presejalni program pljučnega raka morajo biti vključeni učinkoviti programi za
opuščanje kajenja, prav tako pa je potrebno intenzivirati aktivnosti primarne preventive. Ključne besede: pljučni rak, onkološko zdravljenje, bolniki Objavljeno v DiRROS: 12.05.2023; Ogledov: 249; Prenosov: 149 Celotno besedilo (149,13 KB) |
17. Prekinitev zdravljenja in reindukcija zdravljenja z imunskimi kontrolnimi točkamiRok Devjak, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Zaviralci imunskih kontrolnih točk (ZIKT) so novejša oblika sistemskega zdravljenja, ki so povezani s potencialni razvojem imunsko pogojenih neželenih dogodkov (irAE). Po razrešenem irAE obstaja možnost ponovne uvedbe ZIKT. Z naraščenjem števila bolnikov, ki so primerni za zdravljenje z ZIKT, se povečuje tudi število podatkov o varnosti in učinkovitosti ponovne uvedbe ZIKT po nastalem irAE. V prisevku sta povzeti dve nedavni študiji, ki analizirata podatke o ponovni uvedbi ZIKT po razrešenem irAE. Ključne besede: imunoterapija, onkologija, onkološko zdravljenje Objavljeno v DiRROS: 16.02.2023; Ogledov: 422; Prenosov: 181 Celotno besedilo (16,12 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
18. Psevdoprogres : terapevtska zagata v imunoterapijiTadeja Skok, Nina Boc, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Sistemsko zdravljenje z imunoterapijo je v klinično prakso prineslo nove, atipične vzorce odgovorov solidnih tumorjev na zdravljenje ter tako vplivalo na radiološko oceno odgovora na terapijo. Psevdoprogres je opredeljen kot začetno povečanje bremena bolezni s kasnejšim zmanjšanjem. Pri hiperprogresu pride do hitrega povečanja tumorskega bremena, pogosto v povezavi s kliničnim poslabšanjem. Trenutno najbolj uporabljeni iRECIST kriteriji za oceno učinka imunoterapije so bili objavljeni leta 2017 ter temeljijo na osnovi kriterijev RECIST 1.1. Najpomembnejša razlika med osnovnimi RECIST kriteriji ter iRECIST kriteriji je uvedba dodatnih kontrolnih preiskav za potrditev napredovanja bolezni. Ključne besede: imunoterapija, onkologija, onkološko zdravljenje Objavljeno v DiRROS: 16.02.2023; Ogledov: 448; Prenosov: 203 Celotno besedilo (16,12 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
19. Imunsko pogojeni neželeni učinkiNežka Hribernik, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Specifično sistemsko onkološko zdravljenje z zaviralci imunskih nadzornih točk dokazano podaljša celokupno preživetje in izboljša kakovost življenja bolnikov z različnimi vrstami raka. Število bolnikov, ki se zdravi s to vrsto imunoterapije, strmo narašča. Zaviralci imunskih nadzornih točk lahko povzročijo posebno vrsto neželenih učinkov, imenovanih imunsko pogojeni neželeni učinki. Ti so posledica prekomerne aktivacije imunskega sistema. Lahko privedejo do resnih in celo življenje ogrožajočih zapletov, čeprav so v večini blage do zmerne stopnje. Prizadet je lahko kateri koli organ. Ključno pri njihovi obravnavi ostaja hitra prepoznava, ustrezno zdravljenje in večje ozaveščanje med kliniki različnih področij in bolniki ter njihovimi svojci. Ključne besede: imunoterapija, onkologija, onkološko zdravljenje Objavljeno v DiRROS: 16.02.2023; Ogledov: 469; Prenosov: 187 Celotno besedilo (16,12 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
20. Mikrobiom in imunoterapijaMartina Reberšek, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Črevesna mikrobiota ima ključno vlogo tako pri vzdrževanju človekovega zdravja kot razvoju boleznih, predvsem kroničnih in tudi raka. Imunoterapija z zaviralci imunskih kontrolnih točk je učinkovito pri različnih rakih pri različnih rakih, kot so melanom, pljučni rak, rak ledvic, vendar le v eni tretjini bolnikov. Modulacija črevesne mikrobiote s ustrezno prehrano, probiotiki s prebiotiki, kot tudi z genetsko modifikacijo mikrobiote in fekalno transplantacijo črevesne mikrobiote poveča protitumorski imunski odziv in s tem učinkovitost imunoterapije z zaviralci imunskih kontrolnih točk. Ključne besede: imunoterapija, onkologija, onkološko zdravljenje Objavljeno v DiRROS: 16.02.2023; Ogledov: 374; Prenosov: 187 Celotno besedilo (16,12 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |